Župani nič več poslanci

Kar enaindvajset poslancev državnega zbora sedi na dveh stolih, poslanskem in hkrati županskem. Skupina koalicijskih poslancev sedaj predlaga spremembo zakona o poslancih, po kateri dvojna vloga ne bi bila več mogoča.

Za: poslanec zakonodajna, župan izvršna oblast

Med enaindvajsetimi župani slovenskih občin, ki sedijo v državnem zboru, so tudi štirje Gorenjci: Damijan Perne iz Kranja, Tomaž Tom Mencinger z Jesenic, Milan Čadež iz občine Gorenja vas–Poljane in Borut Sajovic iz Tržiča. Slednjega, ki je kot vodja poslanske skupine LDS tudi eden od podpisnikov pobude za spremembo zakona o poslancih, smo vprašali za njegovo videnje dvojnosti obeh nalog. »Zgodba ni samo črno-bela, pač pa ima poleg minusov tudi pozitivne učinke. Glede negativnih naj pritrdim ugotovitvi strokovnjakov, da se tu mešata zakonodajna in izvršna oblast, kar je po mnenju stroke nedopustno, prav tako tudi Evropska unija v svojih direktivah odsvetuje, da se ti dve nalogi podvajata. Dodati pa je treba, da nezdružljivosti ne ugotavljamo le pri županih in podžupanih, pač pa bi to moralo veljati tudi za druge statuse in poklice. Kdor je torej poslanec, naj bo samo to, ne pa da ob tem opravlja tudi učiteljski, zdravniški ali kak drug poklic. O tem bomo predlagatelji zakonske novele (ta je koalicijsko usklajena) dali še ustrezno dopolnilo,« nam je povedal poslanec LDS in tržiški župan, ki bo glasoval za predlagano zakonsko novelo. O dobrih plateh dvojne funkcije pa pravi: »Dejstvo je, da nihče tako dobro ne pozna učinkov nekaterih zakonov v praksi, kot ravno župani, tako denimo v primerih prostorske problematike, vrtcev, vzdrževanja cest in vodotokov, saj se v svojih občinah dnevno srečujemo s to problematiko. Menim, da bi morali lokalne interese v odločanje pripeljati drugače, morda skozi državni svet, svet občin ali regijski svet. Ne gre namreč, da bi o vsem odločali le v Ljubljani, pač pa je treba slišati in upoštevati tudi glas lokalne skupnosti.«

Zakonsko novost (če bo sprejeta) bi lahko uveljavili že ob državnozborskih volitvah leta 2012. Katero od obeh funkcij bi na teh volitvah izbral Borut Sajovic, če bi ga volivci podprli za obe? Pravi, da je »Ljubljana lepa, velika in bogata«, tudi poslanske plače so večje od županskih, vendar je dal besedo Tržičanom, da bo župan, dokler ne bodo uresničene vse naloge iz programa, ki si jih je zastavil.

Zgodba res ni le črno-bela

Zelo jasno sporočilo proti predlagani noveli zakona je izrazila stranka SLS, ki se sicer strinja, da sedanja dvojnost županske in poslanske naloge ni najbolj optimalna, vendar zatrjuje, da je v obstoječih razmerah nujna. V državi namreč še vedno ni vzpostavljena druga raven lokalne samouprave (pokrajine), nič ni storjenega v smeri decentralizacije Slovenije. Dejstvo, da so župani tudi poslanci, je jamstvo, da bodo ljudje in njihove lokalne težave zastopane tudi na nacionalni ravni. Tudi komisija državnega sveta za državno ureditev je sprejela negativno stališče do zakona o poslancih. V tej fazi to še ne predstavlja stališča državnega sveta, nam je povedal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, čigar osebno stališče je v tem primeru drugačno od stališča omenjene komisije. »Zakon podpiram in menim, da bi bilo potrebno v primernem roku odpraviti možnost opravljanja funkcije župana in poslanca v državnem zboru. Primernejše mesto za vključevanje županov oz. predstavnikov lokalnih interesov je državni svet, ki pa bi mu bilo v tem primeru smiselno nekoliko povečati pristojnosti glede sprejemanja zakonov s področja lokalne samouprave,« je odgovoril na naše vprašanje.

Da stvari tudi politično niso samo enoznačne, kaže tudi razmišljanje enega od vidnih članov SLS, njenega nekdanjega poslanca, ki je sedaj samo še župan občine Železniki. Mihael Prevc na naše vprašanje o (ne)združljivosti obeh nalog pravi: »Ker sem v prejšnjem mandatu poskusil, kako je opravljati obe nalogi, lahko trdim, da je oboje zelo težko. Težko si stoodstotno poslanec in župan hkrati, saj se kot poslanec ne moreš dovolj poglobiti v zakonodajo, če se obenem ukvarjaš z lokalnimi nalogami ali so te celo v ospredju pozornosti. Drži pa, da je biti župan in poslanec hkrati velika prednost za občino: lažje prideš do ministrstev, lažje tudi do dodatnega denarja za projekte. Stranka SLS napoveduje, da novele zakona ne bo podprla. Lahko razumem njene razloge. Naša stranka ima v državi največ županov, župani smo zelo prepoznavni, kot take nas stranka vključuje v parlamentarne volitve in imamo tudi dobre možnosti izvolitve. Sicer pa imamo župani tudi ustavno pravico kandidirati na državnozborskih volitvah. Po predlagani noveli zakona pa bi se morali v primeru, da bi nas volivci podprli, odločiti za eno od obeh funkcij. Osebno bi tak predlog celo podprl, zlasti še, ker iz lastnih izkušenj vem, da je težko stoodstotno opravljati obe nalogi, kot član stranke SLS pa tudi razumem njene razloge.«

Proti: izpostavljeni so le župani

Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan Jesenic, pa predlogu, ki ga podpira njegova stranka, ni naklonjen: »Prvi bi podprl predlog, če bi nezdružljivost s funkcijo poslanca ne veljala le za župane, pač pa tudi poklice in statuse, ki so že zdaj značilni tudi za poslance državnega zbora, denimo za predavatelje na fakultetah, zdravnike in druge. Tako pa smo izpostavljeni le župani, kar po mojem mnenju ne zdrži niti ustavne presoje. Biti župan ni tako velik privilegij, saj denimo niti nimam pravice glasovanja na občinskem svetu, le vodim ga lahko. Sam bi se bolj kot za ločitev teh dveh funkcij zavzel za to, da bi se poslanski mandat podaljšal na pet let in hkrati omejil na dva mandata, potem pa naj poslanec zapusti to funkcijo. Za župane sedaj predlagajo, da bi nam z zakonom onemogočili opravljati poslansko funkcijo, po drugi strani pa nas stranke potrebujejo na volitvah, saj jim prinesemo veliko glasov (sam sem jih na zadnjih volitvah okoli šest tisoč). Osebno predloga zakonske novele ne bom podprl. Če (ali ko) se bo treba odločiti med eno in drugo funkcijo, pa bom izbral župansko. Tudi ko sem kandidiral za poslanca, sem občanom obljubil, da bom delal tudi v korist lokalne skupnosti. Župani v državnem zboru smo navzoči tudi v odborih, kjer se oblikuje politika, pomembna za lokalno skupnost, in kot taki lahko veliko naredimo v njeno korist.«