Izkušnja z vročinskimi krči

Moj miško se je prebudil iz popoldanskega spanja sumljivo vroč in rdeč. Zmerila sem mu vročino, imel je nekaj čez 38 stopinj. Dala sem mu sirup, nakar je malček otrdel in nehal dihati. Najprej sem ga potrkala po hrbtu, bila sem prepričana, da se mu je zaletel sirup. Pa ni odreagiral. Začela sem kričati, še vedno je bil otrdel, bila sem prepričana, da ne diha, imel je izbuljene oči. Z možem sva odhitela v avto in odpeljali smo se do bolnišnice, ki je oddaljena petnajst minut vožnje. Med potjo sem ga oživljala, kar naenkrat sem se spomnila vseh prijemov iz prve pomoči, ki so me jih učili pred dvajsetimi leti, in ves čas sem govorila, da ne diha. Po nekaj minutah pa sem le začutila rahlo dihanje.

V bolnišnici sem kričala, naj mu pomagajo. Naenkrat je bilo okrog njega šest zdravnikov, jaz pa sem se zgrudila po tleh. Mož ni vedel, komu naj pomaga. Otrok je dobil zdravilo in krči so končno popustili.

Naslednje tri dni sem preživela nekje med nebom in zemljo, med termometri, infuzijami, antibiotiki. V groznem strahu. Srečala sem se z grozo, ki se ji reče vročinski krči. Raziskovali smo, kdo v družini jih je imel in ugotovili, da sem bila ravno jaz tista, ki jih je preživela, vendar je moja mama šestintrideset let živela v zmoti, da sem imela reakcijo na penicilin in v vsaki moji zdravstveni kartoteki piše z rdečim CAVE penicilin. Pa sploh ni bilo res, imela sem vročinske krče. Po prihodu iz bolnišnice sem preštudirala, kar se preštudirati da na temo vročinskih krčev, in nenehno hodila okrog malčka s termometrom. Nenehno sem ga prijemala za čelo.

In tako je nekaj časa bil mir, nakar spet vročina, spet krči in spet smo prileteli na urgenco dobesedno nagi, v pižamah, bosi. Ampak drugič je bilo lažje. Veš, kaj se dogaja, kaj storiti. Sem svetovna paničarka, ampak v tistem trenutku sem bila neskončno zbrana, zdravilo sem prvič dala tako, kot če bi to delala vsak dan. Malčka sem prijela in ga odpeljala v bolnišnico.

Glede na hitro ponovitev krča so nam v bolnišnici predlagali kontrolni pregled EEG in terapijo ob vročini z apaurinom.

Test za epilepsijo je bil na našo srečo negativen. Nekaj časa smo potem imeli mir, potem pa spet. Novi vročinski krči. Otroka smo izpisali iz vrtca. Trije krči so povzročili, da mi gre od nervoze kar na bruhanje, če se mi samo zazdi, da je malček malenkost bolj vroč, kot bi bilo treba ..., in vsekakor vnesli nekaj strahu v naše življenje in "zahtevali" nekaj prilagajanja. Kamorkoli gremo, pazimo, da je na dosegu bolnišnica, tovorimo hladilno torbo z zdravili, termometre, hladilne blazinice. In seveda upamo, da je bilo to dovolj. Da se krči ne ponovijo nikoli več.