Slovencem se v Srbiji ni treba skrivati

Če bomo Slovenci v Srbiji tajili, kar smo, bo manj možnosti za spoznavanje različnosti in za dialog, pravi beograjski nadškof, Slovenec dr. Stanislav Hočevar.

Med nedavnim obiskom predsednika Srbije v Sloveniji Borisa Tadića so povedali zanimiv podatek, da smo Slovenci med tujimi naložbami v Srbiji na prvem mestu in da se na srbskem trgu pojavlja že okrog 130 podjetij iz Slovenije, vrednost medsebojnega gospodarskega sodelovanja pa je lani dosegla 1,3 milijarde evrov.

Nedavno odprtje novega proizvodnega obrata Marmorja s Hotavelj v Topoli v Šumadiji v Srbiji je bilo priložnost za pogovor o možnostih vsestranskega, ne le gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Srbijo.

Darja Jan Salačanin, po rodu iz Žirov, kjer še vedno živi njen 93-letni oče, ima v Beogradu podjetje, ki se ukvarja z naložbami in je v preteklosti pri začetkih poslovanja v Srbiji pomagalo tudi številnim slovenskim podjetjem.

»Slovenska podjetja v Srbiji uspevajo. Obe državi bi lahko za pospeševanje sodelovanja naredili še več. Poleg tega je Srbija na začetku evropske poti, na kateri bi ji lahko Slovenija s svojimi izkušnjami pomagala. Srbija tako pomoč pričakuje. Škoda je, da dogovori najvišjih predstavnikov obeh držav na nižjih ravneh zastanejo in se razvodenijo. Upam, da bo obisk srbskega predsednika v Sloveniji pospešil sodelovanje med državama. Regionalno sodelovanje ima prihodnost. Ponovila bom misli pokojnega predsednika srbske vlade Zorana Djindjića, da morajo tudi manjše države, kar Srbija in Slovenija sta, sodelovati med seboj in se ne ozirati le po velikih, ki imajo v zavesti svoje premoči lahko tudi slabe namene.«

Beograjski nadškof dr. Stanislav Hočevar je v Srbiji eden od najbolj spoštovanih katoliških duhovnikov in Slovencev v Srbiji ter po mnenju številnih v obeh državah človek, ki zna rahločutno tkati vezi med ljudmi in narodi.

»Graditev slovenskih podjetij v Srbiji ni koristna le zaradi gospodarskih koristi in možnosti zaposlovanja domačinov, ampak tudi za vzpostavljanje odnosov med ljudmi in širitev njihove kulture ter za reševanje najosnovnejših socialnih vprašanj. Srbi pri vsakomur, ki prihaja k njim, posebej cenijo spoštovanje njihove kulture in verske tradicije. Pri srcu so mi dejanja, ki odpirajo pogled na zgodovino in kulturo srbskega naroda in upoštevajo posebnosti tega območja. Vsa dogajanja na tem področju je treba pozorno spremljati, saj bomo lahko le na ta način avtentični v združeni Evropi. Slovenci smo na splošno zelo dobro zapisani v Srbiji. Opažam pa neko pomanjkljivost. Ko prihajamo sem, se čutimo manj vredne in skušamo skrivati tisto, kar smo, tudi v verskem pogledu. To pa ni koristno niti za nas niti za Srbe, ker se s takim ravnanjem ne ustvarja evropska kultura, v kateri mora vsak povedati, kdo je. Jasnejši smo v svoji identiteti, več možnosti bo za pravi dialog. Če nekdo nastopa pritajeno, potem pogovor ne pride do pravega izraza. Ker prihaja v Srbijo vedno več Slovencev, je možnosti za tak dialog vedno več,« je povedal za Gorenjski glas nadškof Hočevar in nas v Sloveniji spomnil, da bi lahko več naredili za svoje rojake, ki živijo v Srbiji.