Hiša, v kateri je znanje doma

"Živimo v času, ko se je treba vseskozi izobraževati. To človeka osmišlja, mu daje zagon in vpliva na samopodobo," je popotnica direktorice Darje Kovačič ob petdesetletnici Ljudske univerze Kranj.

»Skozi vrata Ljudske univerze Kranj je šlo v petih desetletjih več kot sto tisoč slušateljev, kar je za dva današnja Kranja. V vseh teh letih se lahko pohvalimo z bogatim izrednim študijem, v sodelovanju z univerzami v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Poleg razvejane ponudbe programov za pridobitev izobrazbe na vseh nivojih imamo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja bogato ponudbo jezikovnih tečajev. Smo tudi pooblaščeni izpitni center (RIC) za pridobitev certifikata o aktivnem znanju tujih jezikov in kot edini na Gorenjskem tudi pooblaščena ustanova izpitnega centa Filozofske fakultete za pridobitev pogojev za slovensko državljanstvo,« je povedala direktorica Ljudske univerze Kranj Darja Kovačič, ki je v tej hiši že skoraj dvajset let.

Delavsko univerzo s sedežem v Parku svobode v Kranju so ustanovili 26. novembra 1959, septembra leta 1963 so se preselili na Cesto Staneta Žagarja v Kranju, kjer so še danes. Njihova glavna dejavnost v prvih letih je bila prosvetljevanje ljudi skozi različne tečaje (kuharski, šiviljski, tečaji strojepisja, urejanje doma, pa razna predavanja, kinopredstave po vaseh). V letu 1966 je bila verificirana osnovna šola za odrasle in že kmalu so imeli vpisanih kar šestnajst oddelkov udeležencev, njihova povprečna starost je bila okrog štirideset let. Hkrati so začeli s poklicnim izobraževanjem, sodelovali so z delovodsko šolo za gradbene poklice iz Zagreba, kasneje pa so skupaj s kovinarskim srednješolskim centrom iz Maribora pripravili verifikacijo za delovodje v kovinarski, elektro in gradbeni stroki. Na osnovi potreb dela (Iskra, Sava, Tekstilindus, Planika, ...) so začeli z izobraževanjem srednjetehniških poklicev. Tudi višješolsko in fakultetno izobraževanje seže v leto 1967, ko so sklenili dogovor z Ekonomsko fakulteto Ljubljana za izvedbo izrednega študija ekonomije, za potrebe tehniških poklicev pa je bilo organizirano izobraževanje na Tehniški fakulteti Maribor. »Veliko uspešnih Kranjčanov je pridobilo izobrazbo prav na gradbeni, strojni in elektro fakulteti ter fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo,« je poudarila Kovačičeva. Sodelovali so še z več šolami, na primer tudi z Ekonomsko fakulteto iz Dubrovnika, smer turizem.

V začetku sedemdesetih let so začeli z bogatim jezikovnim izobraževanjem, najprej odraslih, zatem tudi otrok. Usposobili so fonolaboratorij, konec sedemdesetih let so dobili prvo računalniško učilnico, kar je bilo tedaj nekaj izrednega. Kovačičeva nadaljuje: »Udeležencev je bilo ogromno, prostore smo najemali po celem Kranju in okolici. Sloves Delavske univerze Kranj kot središča izrednega študija smo nadaljevali tudi v kasnejših letih, ko smo organizirali izobraževanje tudi za potrebe pedagoških poklicev. Nekaj let smo imeli celo avtošolo za voznike motornih vozil kategorije B. Leta 1992 smo spremenili ime v Ljudska univerza, dejavnost smo razširili na organizacijo prireditev, potovanj, kot prva Ljudska univerza v Sloveniji smo začeli s poletnimi jezikovnimi tabori (tudi v Angliji). Konec prejšnjega tisočletja smo v sodelovanju s strokovnjakom Antonom Komatom posneli serijo sedmih ekološko izobraževalnih oddaj, z naslovom Kako zelena je moja dolina. Oddaje so se predvajale po vsej Sloveniji na regijskih televizijskih postajah.«

Leta 2003 so kot prvi začeli z izobraževanjem na bolj tenkočutnem področju, intuiciji, ki pa je kmalu postalo priljubljeno izobraževanje v mnogih organizacijah. »Izobraževali smo poslovni svet, med drugim smo dve leti sodelovali s Trimom iz Trebnjega, pripravili izobraževanje za zdravnike na temo Odkrivanje pravih vzrokov bolezni, pa izobraževanje za učitelje na temo nove pedagogike ali kako odkriti speče potenciale v otrocih. Hkrati smo zasnovali svoj raziskovalni center za tuje jezike, v katerem nadgrajujemo učne metode in pripravljamo nove programe. Lani smo postali organizatorji dveh točk vseživljenjskega učenja v Domu starejših občanov Preddvor in Društvu paraplegikov Kranj, sodelovanje pa smo zaradi odličnega odziva razširili še na Dom starejših občanov v Naklem, za upokojence pa pripravili še krajše jezikovne tečaje.« Projektov, tudi mednarodnih, bi bilo še več, je poudarila sogovornica, če bi dobili nove prostore. »Naša želja je, da bi se preselili v prostore v stavbi Globusa, kjer se gradi knjižnica. Še najbolj pa si želim, da bi vseživljenjsko izobraževanje tudi v Kranju sledilo dobrim praksam skandinavskih držav, kjer je poskrbljeno za vse generacije, predvsem pa za starejše,« so načrti sedanje direktorice. Zlato ima vrednost, znanje pa tudi in ravno zato se je Ljudska univerza Kranj ob obletnici odela v zlate barve.