Prometne in obvestilne table v naši okolici
Sem občan občine Radovljica in uporabnik cestnega omrežja v moji in vaši okolici, ki pač razmišljam s svojo glavo in se z nekaterimi oznakami ob cestah ne morem sprijazniti.Doma sem na Brezjah, kamor pride vsako leto okrog 40 tisoč osebnih avtomobilov in približno 550 avtobusov.
Do Brezij se mi zdijo označbe ob cestah še kar logične in šoferja lepo usmerijo v slovensko narodno svetišče.
Ko pa se obiskovalci Brezij vračajo »z božje poti«, opazujem njihove dileme na Črnivcu, kjer jih tabla usmerja nazaj na AC (levo), naravnost na Črnivec ter v Mošnje in Lesce (na desno). O občinskem in upravnem središču naše občine Radovljica ni »ne duha in ne sluha«. Kot kaže je za Prekmurca, Štajerca, Dolenjca, Primorca, Notranjca ali Ljubljančana veliko bolj pomembno, da ve za »grad Podvin« ali pa za športno letališče v Lescah, kot pa da se lahko tudi po »stari cesti« pripelje v Radovljico in okolico (kjer so zelo znane Begunje).
Druga takšna velika zmota je po mojem mnenju obvestilna tabla ob AC mimo Radovljice, ki vabi na ogled »Old town« v Radovljici namesto vsemu svetu znanega glasbenika S. Avsenika oziroma Begunj. Menim namreč, da bi bistveno večjo promocijo prinesla Občini Radovljica drugačna tabla s svetovno znano harmoniko. Pri izvozu za Radovljico v smeri Kranja je navedeno tudi naselje Zapuže in menim, da bi turiste, ki prihajajo, usmerili raje na Dvorsko vas, kjer bo nastal »zdraviliški turizem« (igralnica).
Smrtni greh z vkopano varianto AC mimo Radovljice, ko ste turiste dobesedno odvrnili proč od Radovljice, vam ne bo odpuščen s tablo »Old town« in s pričakovanjem, da bodo naključni in zašli turisti čisto ponevedoma našli avtohtoni čebelarski muzej v starem mestnem jedru.
Da bi kdo odgovarjal na to moje pismo, se mi zdi nesmiselno, saj že vnaprej vem za odgovor, da takšne oznake načrtujejo »cestarji« in da lokalna skupnost nima nič zraven. Seveda pa dopuščam, da ima še kakšen bralec Deželnih novic tudi drugačne ideje o cestnih oznakah pomembnih krajev, objektov ali za neko področje zgodovinskih osebnosti (Vrba in F. Prešeren).
Za primer pa naj navedem še dejstvo, da je pater Ciril Božič, ko je bil še na Brezjah, dosegel, da se izvoz na Dobrem polju imenuje Brezje, saj bi se sicer imenoval po prvem naselju, ki je pri izvozu iz AC (Dobro polje). Iz tega je razvidno, da »kjer je volja, je tudi moč«.
Slavko Škofic, Brezje