Kernjak je razumel koroško dušo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 9. oktober 2009 / 06:00

Prejšnji teden so v dvorani pod novo farno cerkvijo v Št. Ilju/St. Egyden v Rožu na Koroškem prvič javno predvajali film Pavle Kernjak, pr' Dravc' doma. Predpremiero so skupaj organizirali Televizija Slovenija, slovenski oddelek avstrijske radiotelevizije ORF, Krščanska kulturna zveza iz Celovca in župnija Št. Ilj. Scenarij za film o skladatelju, organistu, zborovodji, harmonizatorju ljudskih pesmi in tudi piscu besedil Pavlu Kernjaku, ki se je rodil leta 1899, umrl pa pred tridesetimi leti, leta 1979, je napisala Jasna Nemec Novak, režirala pa ga je koroška Slovenka, po poklicu učiteljica na slovenski šoli v Celovcu Milena Olip iz Sel. Snemali so ga letos spomladi. Pred prvo predstavitvijo filma (druga je bila nekaj dni kasneje v Ljubljani – op. p.) je bila v cerkvi maša za vse pokojne Kernjakove in za pevke in pevce, ki so peli v njegovih zborih. Daroval jo je župnik Lovro Petričič, zaveden Slovenec iz okolice Čedada v Italiji, ki je že več kot 50 let župnik v Št. Ilju. Ko so se odvrteli zadnji kadri izvrstno narejenega filma, pri katerem je avtorjem še posebej veliko pomagal dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer, je občinstvo v polni dvorani, številni so bili solznih oči, skupaj z domačim cerkvenim zborom in skupino Ascolti, ki ju vodi Katrin Hafner, zapelo eno od najbolj znanih koroških domoljubnih pesmi Rož, Podjuna, Zilja.

Koroška se letos spominja 110-letnice rojstva in 30-letnice smrti Pavla Kernjaka, preprostega sina šentiljskega mežnarja in organista, ki se je v revščini lahko izučil le za krojača. Bil je glasbeni samouk, ki je nad 60 let ure in ure presedel za domačim harmonijem in za orglami v domači cerkvi ter učil petja številne zbore v Rožu in v drugih delih Koroške. Napišem le tisto, kar slišim in čutim, je pogosto povedal, ko so ga spraševali o nastanku njegovih pesmi. Nad krojaškim poklicem in delom na domači kmetiji v bližnji Trebinji/Treffen, ki sta jo obdelovala z ženo in tremi sinovi, ni bil preveč navdušen. »Samo pri krompirju delam. Iz krompirja pa ni motivov za pesem,« je potarnal. Zadnja leta predvsem zaradi bolezni grla ni mogel več peti. Umaknil seje in utihnil.

Za Pavla Kernjaka pravijo, da ni nihče tako dobro kot on poznal duše koroškega človeka. Svojim rojakom je z nesmrtnima Katrco in Mojcej vrnil pesem. Znamenita je njegova misel: »Slovenci na Koroškem bomo živeli, dokler bomo peli.«

Televizija Slovenija bo film o Pavlu Kernjaku predvajala v torek, 13. oktobra, ob 21. uri na prvem sporedu.