Pravljičar s svojo pravljico

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: GG Plus / četrtek, 1. oktober 2009 / 06:00

Huberto Široka pripoveduje o svojih sanjah. Vanje vstopajo ljudje, s katerimi si delimo podobne pravljice. Tako nastajajo zgodbe, ki Hubertovim predmetom vnašajo življenje.

Najdete ga na Bledu. Nasproti restavracije Panorama. Kariero zlatarja je začel graditi pri 24 letih. Danes dela v ateljeju, v katerem je delal že njegov dedek. V njem ustvarja – vse, od ideje do končnega izdelka. Svoje razmišljanje poskuša prenašati v čim bolj sodobne, čiste forme, predvsem v srebro, zlato pa uporablja le kot spremljajoč dejavnik. Privlačijo ga ples, gib, rojstvo, spirala in vse to se zrcali v njegovih delih.

Nedavno je na natečaju, ki je bil tudi dobrodelne narave in sta ga pripravili ena izmed slovenskih revij in Zlatarna Celje, med 85 oblikovalci s svojim izdelkom, srebrnim obeskom v obliki solze, osvojil drugo mesto.

Kaj vas vodi pri vašem ustvarjanju?

»Hrepenenje po uresničevanju sanj.«

Vam je kakšna plemenita kovina ljubša od druge?

»Najraje delam s srebrom, ker mi to daje največ svobode.«

Kaj vam je bliže kot umetniku, zlatarju? Prstan ali verižica?

»Težko bi rekel, vse je odvisno od ideje. Sama forma narekuje namembnost. Včasih je to prstan, broška, obesek … Tudi tiaro sem delal.«

Kaj opažate pri današnjih strankah?

»Predvsem to, da si želijo nakit, ki bo njihovo osebnost poudaril, ne samo kitil.«

Kaj vas je napeljalo, da ste se prijavili na natečaj, kjer ste s solzo osvojili drugo mesto?

»Skozi vse moje življenje me spremlja Kekčeva pesem. Dobra volja pri ljudeh … v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh … Torej, če hočeš biti srečen, moraš srečo deliti. Prav zaradi tega se zelo rad odzovem na dobrodelne akcije in tako poskušam s svojim delom drugim ljudem prinesti nasmešek v srce. Solza je naša sopotnica. Pripoveduje nam o sreči, žalosti. Ko bi ji znali prisluhniti, bi znala marsikaj povedati. O tem, kdo smo, kam gremo. Vse to v sebi skriva mala solza. Pri njeni izdelavi sem uporabil srebro kot nosilec bele barve, s čimer sem hotel poudariti njeno nedolžnost.«

Kam vas bo popeljala prihodnost pri vašem ustvarjanju?

»Želim si, da bi živel še sto let, kajti toliko je še stvari, ki bi jih rad povedal. In da se ne bi nikoli ustrašil novih izzivov. Torej se prihodnosti veselim, ker vedno znova prinese nekaj novega, norega.«

Česa vse še niste preizkusili preliti v svojo zlatarsko izražanje in kaj vse ste, pa se je izkazalo, da se (ali ne)poda človeški koži?

»Rad bi kitil ljudi, naravo, hiše …«

Kdo sploh je Huberto Široka?

»Predvsem pravljičar, ki poskuša živeti svoje pravljice.«