Kaj naj bi bolj obdavčili?!

Proračunska luknja je velika, država išče finančne vire, s katerimi bi jo zapolnila. Najlažje bi to naredila z novimi obdavčitvami ali višjimi davki. In kaj naj bi bolj obdavčili?!

Kranj – Poskus, da bi za davčne zavezance z več kot 30.500 evrov neto letne davčne osnove uvedli dva nova dohodninska razreda, s 45- in 50-odstotno davčno stopnjo, je že na vladni ravni klavrno propadel in v javnosti spodbudil razpravo, kaj pri nas bolj obdavčiti - nepremičnine, luksuzne dobrine, izjemno visoke plače, kapitalske dobičke, ali morda zvišati davek na dodano vrednost (DDV). Mnenja o tem so različna. Priznani ekonomist dr. Jože Mencinger meni: »Vsi predlogi za večjo obdavčitev nepremičnin, luksuznih dobrin ali izjemno visokih plač imajo skupni problem: njihova donosnost je majhna, pobiranje pa zapleteno in zelo drago. To je tudi razlog, da je delež davkov na nepremičnine v davčnih prihodkih držav majhen; običajno gre za lokalne davke. Pri luksuznih dobrinah je problem definicije, pri izjemno visokih plačah pa je težava v tem, da je takšnih plač malo. V vseh treh primerih gre za demagoško privlačne davke z majhno donosnostjo. Žal so v davčni reformi prejšnje vlade dohodke iz kapitala obdavčili z enotno stopnjo 20 odstotkov in jih izločili iz sistema dohodnine. V sedanji krizi tudi obdavčenje dobičkov ne prinese veliko, saj bo več izgub kot dobičkov. Edina realna alternativa za večje davčne prihodke je pravzaprav povečanje stopenj davka na dodano vrednost (DDV), kar sicer bolj prizadene revnejše, ki vse dohodke potrošijo, a je davčno breme relativno razpršeno. Povišanje DDV-ja sicer lahko povzroči odliv povpraševanja v sosednje države, a pri majhnem povečanju, recimo, za odstotno točko, najbrž tega odliva ne bi bilo veliko.«

Gorenjski poslanec Borut Sajovic, sicer tudi član državnozborskega odbora za finance, pravi: »Davčna politika do srednjega sloja, v katerem je največ plačnikov davka, mora biti stimulativna, bolj pa bi morali obdavčiti luksuzne dobrine – avtomobile višjega cenovnega razreda, plovila in letala, nepremičnine, ki ne služijo osnovnemu namenu, ter stvari, ki so energetsko potratne in ekološko sporne. Če ima zavezanec, denimo, pet stanovanj, naj bi bilo eno obdavčeno normalno, vsa ostala pa naj bi bila po višji stopnji. Povišanje davka na dodano vrednost je rešitev z dobrimi in slabimi stranmi, slaba je tudi ta, da po vseh »udari« enako, kar v kriznem času še poglablja razlike med tistimi z nižjimi in visokimi zaslužki.«

Franc Skinder, predsednik Sindikata upokojencev KS 90, pravi: »Zamrznitev pokojnin in socialnih transferjev je kot skrajni ukrep sprejemljiv in moralno opravičljiv za zmanjšanje javne porabe le v primeru, ko bosta vlada in parlament izkoristila za to vse druge možnosti, med njimi obdavčila vse nepremičnine, ki jih lastniki ne uporabljajo zase, povečala davek na dobiček iz kapitala, bolj obdavčila dohodke tistim, ki štirikrat ali več presegajo povprečje, znižala vse pretirane plače v javnem sektorju najmanj na raven plače predsednika vlade, ukinila denacionalizacijskim upravičencem izplačevanje obresti za čas, ko tega premoženja niso mogli uporabljati, zamrznila izplačevanje nagrad direktorjem v javnih zavodih in javnih podjetjih ter izenačila odpravnine za razrešene menedžerje z delavskimi.«