Čakajo jih številni izzivi

Zavod za gozdove čakajo v prihodnje številni izzivi, med drugim priprava kriznih načrtov za sanacijo gozdov po ujmah ter hitrejše odzivanje na razmere, ko v gozdovih vse manj delajo lastniki in vse več poklicni izvajalci del, ugotavlja Martin Umek, novi vodja kranjske območne enote zavoda.

Kranj – Martin Umek je po končani srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu nadaljeval študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, prihaja iz Škofje Loke. V zavodu za gozdove je zaposlen že več kot 17 let. Najprej je bil revirni gozdar, nato vodja Krajevne enote Kranj, po odhodu Janeza Logarja za v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije je lani od oktobra do sredine decembra vodil območno enoto po njegovem pooblastilu, 14. decembra lani pa je bil po sklepu v. d. direktorja Janeza Logarja in ob pozitivnem mnenju sveta območne enote imenovan za vodjo območne enote. Vodenje krajevne enote Kranj pa je s 1. februarjem letos prevzel Aleš Šlebir.

Pospešitev sečnje in gozdnogojitvenih del

Kot je dejal Martin Umek, čakajo zavod za gozdove v prihodnje številni izzivi, med drugim priprava kriznih načrtov za sanacijo gozdov po ujmah, hitrejše odzivanje na razmere, ko v gozdovih vse manj delajo lastniki in vse več poklicni izvajalci del, poenostavitev gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja, pospeševanje gradnje gozdnih prometnic, sečnje in opravljanja gozdnogojitvenih del ob sočasnem upoštevanju vseh ekoloških in socialnih vlog gozda, reševanje naraščajočih napetosti med zasebnimi lastniki gozdov in uporabniki gozdnega prostora, dobro vključevanje zavoda v postopke urejanja okolja, izobraževanje o pomenu gozdov, nadomestitev večjega števila delavcev zavoda, ki se bodo upokojili, z mladimi, energetska obnova objektov, ki jih upravlja zavod, in obnova voznega parka, modernizacija informatike z uporabo daljinskega zajemanja podatkov, posodobitev odkazila drevja za posek z uporabo elektronskih manualov ...

Ukrepi za večjo stabilnost sestojev

Kar zadeva gozdnogospodarsko načrtovanje, je trenutno aktualna izdelava načrtov za obdobje 2021–2030 in obnova načrtov za posamezne gozdnogospodarske enote, pri tem pa bi po mnenju Martina Umeka delo lahko racionalizirali in izboljšali kakovost rezultatov z uporabo daljinske telemetrije, radarskih posnetkov terena in vegetacije, satelitskih posnetkov in dronov. »Lastnike gozdov je treba spodbujati h gradnji gozdnih prometnic in k sodelovanju pri odpiranju gozdov, jim pomagati pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje in upoštevati omejitve v okolju,« pravi Martin Umek in poudarja, da je dobra odprtost gozdov še posebno pomembna za pravočasno ukrepanje ob sanaciji po ujmi.

Neuravnoteženost razvojnih faz in veliki varstveni izzivi, ki so posledica vse pogostejših ujm, zahtevajo stabiliziranje sestojev, to pa je možno doseči le z ukrepi v mladovju. Premalo se redči v drogovnjakih, težave so zaradi pomanjkanja usposobljenih izvajalcev negovalnih in varstvenih del, delo v mlajših sestojih bi moralo biti tudi bolje plačano od sečnje odraslega drevja. Kot ugotavlja Umek, je ob nizki realizaciji gojitvenih in varstvenih del težko reči, da zavod za gozdove načrtno in strokovno usmerja razvoj gozdov, vendar pa bo obseg teh del težko povečati brez sistemskih sprememb. Samo višje subvencije ne vplivajo na večjo realizacijo.

Najcenejša in najbolj ekološka je naravna obnova gozdov, umetna je upravičena le na površinah, ogolelih po naravnih ujmah in brez naravnega podmladka, pravi Umek in ob tem opozarja, da je strošek umetne obnove in zaščite sadik zelo velik, zato je nujno, da lastniki za obnovljene sestoje tudi dobro skrbijo.

Lastniki vse več najemajo izvajalce

»Priča smo menjavanju generacij zasebnih lastnikov, pri tem pa mlajši večinoma niso vešči dela v gozdu oziroma za to nimajo časa. Za izvedbo gozdnih del vse več najemajo profesionalne izvajalce, te pa pri svojem delu večinoma vodi ekonomika. Posledica tega je večja koncentracija sečnje ter večja obremenjenost prometnic in lesnih deponij. Delo je sicer opravljeno korektno, ni pa postopnosti trajnosti gospodarjenja s posestjo,« pravi Umek in dodaja, da je pomembna naloga zavoda tudi izobraževanje lastnikov za boljše gospodarjenje z gozdovi. V zavodu tudi ugotavljajo, da pri operativnem delu preveč časa namenjajo slabim gospodarjem, premalo pa tistim, ki so dobri in ki bi ob primerni strokovni podpori lahko postali še boljši.

Med nalogami, pri katerih je velika verjetnost konflikta med različnimi deležniki, je izdelava načrtov za upravljanje z divjadjo, ugotavlja Umek in dodaja, da je večina nesporazumov posledica slabe komunikacije in neobveščenosti. V lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik, ki ga upravlja zavod, epidemija novega koronavirusa onemogoča lovni turizem, to pa se pozna tudi pri finančnih rezultatih.