Prvič kupujejo z očmi, naslednjič odloča želodec

"Industrijskega peciva je veliko, tudi konkurenca je ogromna. Ročno izdelanega, butičnega peciva pa se nas loteva le malo," pravi Stanka Homec iz Studora v Poljanski dolini. Pravi, da prvič vedno kupujejo oči, o drugem nakupu odloča želodec.

Studor – »Nikoli nisem želela le čepeti doma in se odmakniti od vsega,« danes pravi Stanka Homec s kmetije Pr' Čum v vasi Studor v Poljanski dolini. Dopolnilno dejavnost na kmetiji s piškoti, slaščicami, poticami, slanim pecivom, …, je odprla pred dobrimi desetimi leti in – milo rečeno – uspela. Na začetku je bilo težko, z leti pa se je dober glas o njenem pecivu za posebne priložnosti tako razširil, da ga izdeluje le po predhodnem naročilu, za znane kupce. Povabi jih na degustacijo, kjer se skupaj odločijo, kaj bo najprimerneje za njihov dogodek.

»Večkrat pravim, da izdelujem pecivo za rojstva in sedmine ter vse vmes, pa tudi za večje prireditve, ki jih pripravljajo občine ali galerije, največkrat pa za poroke in razne obletnice. Seveda sodelujem tudi pri blagovni znamki Dedek Jaka in Babica Jerca,« pove Stanka Homec. V dopolnilno delo na kmetiji je bila pravzaprav prisiljena. Najprej je bila kuharica v škofjeloškem hotelu Transturist, kasneje v Rudniku Žirovski vrh, zaradi bolezni očeta in stare mame pa je ostala doma. Ni želela le čakati na boljše čase, ampak je najprej prodajala jajca, kasneje še trgovala z gobami.

»Morala sem biti doma, vendar se nisem uspela vživeti v vlogo klasične kmetice. Menila sem, da bom po umiritvi domačih razmer znova šla v službo, ko je ta čas prišel, pa sem imela dovolj dela doma. Bila sem na razpotju in se odločila za peko peciva,« pove sogovornica. Zaradi prejšnjih dejavnosti je bila že prepoznavna med potencialnimi kupci, zelo hitro pa je osvojila oči in želodce sladokuscev, ki so se ustavljali na Čumovi kmetiji ali na stojnicah. »Nekaj let sem bila tudi predsednica Društva za razvoj podeželja Resje, ki združuje kmetovalce z dopolnilno dejavnostjo, vendar zadnja leta zgolj plačujem članarino,« pravi z nekoliko grenkobe, vendar zadovoljna, saj je kasneje več energije vložila le v lasten razvoj in delo.

Danes pripravlja osem vrst potic, 25 različnih vrst piškotov, deset vrst biskvitov, pa flancate, pite in zavitke, slano pecivo ali sadni in ajdov kruh. Pecivo pripravlja iz domačega masla, domačih orehov, domačih jajc (ki jih sicer kupuje pri bližnjih kmetih), pa tudi iz domačega drobnjaka, pehtrana, ribeza, borovnic, sama tudi suši sadje in skuha marmelado. »Kupcem sem pred časom ponudila tudi pladnje oziroma posodo ali pletene košare, saj jim na ta način olajšam delo in hkrati tudi aranžiram. Zelo so zadovoljni, ker jim naročeno tudi dostavim na dom oziroma mesto praznovanja,« razloži Stanka Homec. O širitvi ne razmišlja, zadovoljna je, da ima toliko dela, kolikor je naročil. Kljub temu da dela v hribovitem delu Poljanske doline, so njeni kupci tudi v Ljubljani, Celju, Metliki, … »Pri izjemnih dogodkih v življenju, kot je poroka, si organizatorji želijo tudi posebno lepo in dobro pecivo. Zato tudi razdalje niso ovira,« zadovoljno pravi Čumova Stanka. Najbrž tudi zato ne občuti gospodarske krize.