V stečaju SHP-ja čakajo na odločitev sodišča

Od uvedbe stečaja za Slovensko hranilnico in posojilnico (SHP) Kranj je junija minilo že sedem let, vendar bo sodišče lahko zaključilo postopek šele po tem, ko se bodo razpletli sodni spori. Upniki, ki so doslej prejeli 47 odstotkov priznanih terjatev, se bodo predvidoma 13. oktobra zbrali na vsakoletnem srečanju v Kranju.

Kranj – Okrožno sodišče v Kranju je ob koncu junija 2002 na predlog Banke Slovenije uvedlo stečajni postopek zoper Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj. 758 upnikov je v postopku prijavilo za več kot 1,6 milijarde tolarjev terjatev, od tega jih je sodišče priznalo za 1,4 milijarde tolarjev, za pol milijona tolarjev pa je bilo še pobota med dolgovi in terjatvami. Kot je povedal stečajni upravitelj Andrej Toš, je doslej v stečajnem postopku naredil vse, kar je bilo možno. Prodal je vse premoženje (poslovne prostore, opremo, poslovni delež v družbi SHP Istra, terjatve) ter v prvi in doslej edini delitvi stečajne mase upnikom poplačal iz stečajne mase 47 odstotkov priznanih terjatev. Stečajni postopek ni končan le zaradi tožbe SHP-ja v stečaju proti ustanoviteljem - Kmetijski zadrugi Tržič, Spedor, Inzas in Alpmetal (ta je v stečajnem postopku) iz naslova zakonske odgovornosti za obveznosti SHP-ja, to je za razliko med poplačilom iz stečajne mase in zneskom priznanih terjatev. Sodišče doslej o tožbi še ni odločilo, a preden bodo v postopku izkoriščena vsa pravna sredstva (pritožbe, revizije) in bo sodba postala pravnomočna, bo verjetno minilo še precej časa, lahko tudi več let. Če bo sodišče razsodilo, da so ustanovitelji odškodninsko odgovorni za obveznosti SHP-ja, bo stečajni upravitelj predlagal, da bi terjatve prenesli na upnike, ki bi potem kot skupnost upnikov (s pomočjo odvetnikov) lahko začeli z izterjavo.

»Upnikom bomo povedali, da ni nič novega«

Upniki so se doslej še vsako leto po uvedbi stečaja zbrali na srečanju v Kranju, le lani ga ni bilo, ker v postopku v času od prejšnjega sestanka ni bilo nič novega. Letos bo sestanek predvidoma 13. oktobra v prostorih Mestne občine Kranj. »Tudi tokrat bomo upnikom lahko povedali le to, da jim nimamo povedati ničesar novega,« je dejal predsednik upniškega odbora Simon Antolič in poudaril, da je vse premoženje SHP-ja v stečaju unovčeno (ostalo je le še nekaj premičnin, ki pa niso nič vredne) in da so nadaljnji koraki v stečajnem postopku odvisni od dokončanja pravdnih postopkov, ki potekajo na sodiščih. »Ko bodo ti postopki končani, bo morda še ena delitev stečajne mase. Naše upanje temelji na tožbenem zahtevku do ustanoviteljev SHP-ja, da zagotovijo v stečajno maso 3,46 milijona evrov, kolikor je razlika med terjatvami upnikov in vrednostjo unovčenega premoženja. Upamo tudi, da sodišče ne bo priznalo terjatev dveh ustanoviteljev SHP-ja do stečajne mase v skupnem znesku 115 tisoč evrov in terjatve enega od upnikov v znesku 43 tisoč evrov glede imena hranilnice in posojilnice. Okoli sto petdeset upnikov, to je približno petina vseh, je vložila tožbo zoper Banko Slovenije, ki po naši oceni ni dobro opravljala nadzora nad poslovanjem SHP-ja in je s tem dopustila njen propad. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo naš tožbeni zahtevek za pokrivanje razlike med vrednostjo terjatev in stečajne mase, višje sodišče, kamor smo se pritožili, pa doslej o naši pritožbi še ni odločalo.«

Množica tožb

Po uvedbi stečaja SHP-ja se je na sodišče usula množica tožb. Samo na Okrožnem sodišču v Kranju je bilo vloženih trideset tožb SHP Kranj zoper tožene stranke ali strank zoper hranilnico. Kot je pojasnil predsednik sodišča Mihael Kersnik, je rešenih 28 zadev, dve zadevi pa sta prekinjeni zaradi smrti ene od pravdnih strank. »Sodišče bo ti dve zadevi lahko obravnavalo, ko bo Okrajno sodišče v Kranju zaključilo zapuščinsko zadevo,« je odgovoril Kersnik. Še vedno pa se ne ve, kaj bo s kazensko ovadbo, ki so jo kranjski kriminalisti aprila 2003 podali zoper Franca Golijo, Viktorja Brezarja, Petra Smuka, Marijo Štular, Vitomirja Grosa, Marjana Ciperleta in Domna Malenška. Osumljeni so povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem in oškodovanja upnikov. Kot smo izvedeli, je kazenska preiskava na kranjskem sodišču še vedno v teku.

Med bolj odmevne sodi tožba zoper Banko Slovenije zaradi nevestnega poslovanja, ki jo je pred približno petimi leti v imenu varčevalcev vložila Odvetniška pisarna Čeferin. Njihov odvetnik Matjaž Jan je pojasnil, da se o isti tožbi na sodišču vodita dva ločena sodna postopka. Eden je potekal na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je tožbene zahtevke zavrnilo, ker naj bi Banka Slovenije po njegovem mnenju v obravnavanem primeru ravnala v skladu s pravili stroke in tako ni opustila dolžnega nadzorstva. »Zoper sodbo smo v juniju 2008 vložili pritožbo na višje sodišče, ki pa o pritožbi do danes še ni odločilo. V pritožbi še naprej zastopamo stališče, da Banka Slovenije v obravnavanem primeru ni ravnala v skladu z zakonskimi pooblastili, ki jih je imela za izvajanje nadzora nad hranilno kreditnimi službami. Če bi to storila, tožeče stranke svojih prihrankov ne bi vložile v SHP Kranj, ker bi bilo slednji prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi neizpolnjevanja kriterijev glede obveznih rezerv, zajamčenih vlog in priprave načrta obvladovanja tveganj. S pravočasno, strokovno in dosledno izvedbo nadzorstvenih ukrepov s strani Banke Slovenije bi se lahko odpravila tudi sama insolventnost te hranilno kreditne službe, saj slednja ne bi več poslovala na tako tvegan način,« je pojasnil Jan.

Precej zanimiv pa je tudi tožbeni zahtevek Franca Golije in Viktorja Brezarja, ki sta od Gorenjske banke zahtevala dobrih 3,65 milijona evrov (875 milijonov tolarjev) odškodnine. Banka je namreč kupila vse terjatve hranilnice za 280 milijonov tolarjev, čeprav je bilo priznanih terjatev za 1,43 milijarde tolarjev. Prvostopno sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, vendar sodba še ni pravnomočna, ker je bila vložena pritožba, o kateri pa še niso odločali.