Zamejski raziskovalci so tudi naši

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. september 2009 / 06:00

Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Boštjan Žekš in Gregor Golobič sta povabila v torek v Ljubljano predstavnike slovenskih znanstvenih inštitutov, ki delujejo v Avstriji in Italiji.

To so Slovenski znanstveni inštitut iz Trsta (SLORI), Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca. V zamejstvu deluje sicer še več slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev, vendar je jedro slovenskega raziskovanja združeno v teh ustanovah. Minister Boštjan Žekš je v nagovoru povedal, da ti inštituti delajo v Avstriji in Italiji, vendar je njihovo delo koristno tudi za Slovenijo, zato bi morali imeti enak dostop do sredstev in informacij kot inštituti v Sloveniji. Slovenski znanstveni inštituti v zamejstvu so tudi most do avstrijske in italijanske znanosti in najpomembnejši dejavnik v seznanjanju okolja, v katerem delujejo, s slovensko zgodovino. Inštituti napredujejo, Slovenija pa jim mora pri tem bolj pomagati. Minister Gregor Golobič je omenjene inštitute imenoval za »intelektualna jedra« in za živi most med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Nekaj takega bi lahko naredili tudi na Hrvaškem in na Madžarskem. Njegovo ministrstvo bo spodbujalo in pomagalo zamejskim raziskovalcem, ki morajo biti vključeni tudi v čezmejne projekte. Slovenski inštituti v zamejstvu lahko kandidirajo na razpisih slovenske Agencije za raziskovanje.

Delovanje slovenskih zamejskih znanstvenih inštitutov so predstavili njihovi predstojniki. O dejavnosti Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca je govorila Martina Piko, o delu Slovenskega znanstvenega inštituta iz Trsta Milan Bufon in o Slovenskem znanstvenem inštitutu iz Celovca Avguštin Malle, ki je izrekel pomembno opozorilo politikom in znanosti v Sloveniji in organizacijam v zamejstvu. Na Koroškem in v Italiji nimamo niti ene znanstvene ustanove, ki bi se ukvarjala z vprašanjem dvojezičnosti, z načrtovanjem izobraževanja dvojezičnih učiteljev in z dejavnostjo medijev. Po njegovem mnenju bi se morali tega problema lotiti Pedagoška akademija v Ljubljani in Visoka pedagoška šola v Celovcu, za področje medijev pa Fakulteta za družbene vede v Ljubljani.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je pretekli teden sporočil, da je postala Slovenija 100-odstotna lastnica družbe Študentski dom Korotan na Dunaju, ki bo postal slovensko kulturno in znanstveno središče na Dunaju. S tem je končano prerekanje med Mohorjevo družbo, ki je bila lastnica doma, in prejšnjo vlado, kaj bo s Korotanom in kdo bo lastnik.