Izkušnje za obnovo dediščine

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 28. september 2009 / 06:00

Z uvodno konferenco so se začele izvajati aktivnosti čezmejnega projekta Brezmejna doživetja kulturne dediščine.

Kranj – S čezmejnim projektom Slovenija-Avstrija, Brezmejna doživetja kulturne dediščine želijo partnerji poglobiti sodelovanje med slovenskimi in avstrijskokoroškimi institucijami na področju kulturne dediščine, izboljšati njihovo tržno usmerjenost in zavedanje o pomenu kulturne dediščine. »Naši prijatelji iz avstrijske Koroške imajo na tem področju veliko izkušenj in jih želijo deliti z nami, hkrati pa bomo z nekaj investicijami na Gorenjskem pomagali pri ohranjanju dediščine,« je povedal Bogo Filipič, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj), kjer projekt vodijo.

Na Gorenjskem je precej objektov in spomenikov, ki jih je treba zaščititi, olepšati ali ohraniti ter tudi približati Gorenjcem in obiskovalcem, pri vsem tem pa bodo pomagali partnerji na drugi strani Karavank. Miloš Ekar iz kranjske območne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je povedal, da jim manjkajo predvsem viri bogate gorenjske dediščine: »Mi vsakodnevno svetujemo lastnikom kulturne dediščine, vendar nas je premalo, da bi ustregli vsem. Pri projektu bomo lahko uporabili nove načine komuniciranja in razmišljali o uporabi kulturne dediščine tudi za druge namene.«

»Naš osnovni cilj je izmenjava izkušenj in primerov dobrih praks na področju obnavljanja in ohranjanja nepremične kulturne dediščine ter izvedba manjših investicij kot vzorčni primer za prihodnje obnove,« je pojasnila Franja Gabrovšek, skrbnica projekta na razvojni agenciji. V sklopu projekta bodo na Gorenjskem izvedene štiri investicije v občinah Bled, Radovljica, Tržič in Gorenja vas-Poljane. V slednji bodo dvorec Visoko, Rupnikovo linijo in Šubičevo hišo registrirali v navigacijske sisteme, postavili table kulturne dediščine in pokrili jaške utrdbe na Hrastovem griču v sklopu Rupnikove linije. Projekt je skupno vreden 1,33 milijona evrov (85 odstotkov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj), za investicije pa bodo morale občine prispevati zgolj pet odstotkov.