Pretepeni mož brani ženo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 28. september 2009 / 06:00

"Izpustite jo, nič ni kriva," je na kranjskem sodišču dejal Silvester Vinšek, ki naj bi ga po mnenju tožilstva obdolžena žena Zdenka Vinšek Volčič nameravala ubiti.

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču se je v sredo nadaljevalo sojenje 54-letni Kranjčanki Zdenki Vinšek Volčič, obdolženi poskusa uboja. 6. maja zgodaj zjutraj naj bi svojega moža Silvestra Vinška z najmanj dvema steklenicama udarila po obrazu in glavi, tako da je padel v nezavest. Našli so ga šele naslednji večer, ko je njegovo življenje že viselo na tanki nitki. Obdolžena zanika obtožbe, češ da je obravnavanega dne sploh ni bilo doma.

Sodni senat pod vodstvom okrožne sodnice Andrijane Ahačič je uvodoma prisluhnil izvedencu medicinske stroke, jeseniškemu kirurgu dr. Antonu Lahu, ki je ugotovil, da je imel oškodovanec na telesu dve vrsti ran – zlome in vbodnine oz. vreznine. »Rane so bile lahko povzročene z istim predmetom, lahko bi šlo za udarec s steklenico, ki se je kasneje razbila,« je pojasnil izvedenec. Na vprašanje, kdaj je pretepeni Silvester Vinšek padel v nezavest, je dr. Lah odgovoril, da se je to lahko zgodilo zaradi udarca s topim predmetom po glavi, kasneje pa tudi kot posledica njegovega takratnega stanja. Po zdravnikovi oceni je imel namreč oškodovanec v času napada v krvi 2,2 promila alkohola.

Najbližja soseda Veronika Obradovič je pojasnila, da je 6. maja zjutraj obdolžena prišla v k njej in dejala, da je namlatila moža. »Smrdela je po pijači, zato sem jo spodila. Hudo mi je, da nisem šla takoj tja,« je potožila senatu. Na vprašanje zagovornika Marka Klofutarja, ali ji je morda Zdenka rekla, da ga je ubila, je odgovorila: »Ne, tega ni rekla.« Zdenkina hči Anja Volčič je razložila, da ni marala hoditi k materi in Silvu, ker ju ni želela gledati, kako propadata. »Februarja letos mi je mami povedala, da jo s palico udaril po glavi in jo stiskal za vrat. Tedaj so jo peljali na urgenco. Tudi umikala se je pred njim, večkrat je prišla k nama z bratom in prespala.« Mater je opisala kot čudovito osebo, venomer pripravljeno pomagati. »Ko spije, pa se ne obvladuje, valja se po tleh, ničesar se ne spomni.« Podobno je povedal tudi njen sin Andrej.

»Spustite jo domov. Kako jo lahko obsodite za kaj takega. Niti en dan niste tako živeli, kot je morala ona deset let. Ravno ga je hotela zapustiti, ko se je to zgodilo,« je obdolženkina sestra Rozi Tušar rotila senat. Pojasnila je, da je po njenem vedenju Silvester duševni bolnik, a se zadnja leta ni zdravil. »Bala se ga je od prvega dneva. Doma se je obnašal drugače kot drugje. Eksplodiral je za vsako drobnarijo, roke ji je zvijal, grozil ji je, večkrat se je porezala in opekla. Dokler mu ni pokazala steklenice, ji ni odprl vrat. Pri njem je bila reva. Nič čudnega, da ji je počil film, vsakomur bi. In ker se je naveličala takega življenja, se ga je nažrla. Edino vinjena se ga ni bala,« je nadaljevala pripoved.

Naposled je na prostor za priče stopil še oškodovanec Silvester Vinšek, ki sedaj biva v zavetišču za brezdomce. Z njegovim pričanjem si senat zaradi zelo nerazumljivega govorjenja ni mogel kaj prida pomagati, med redkimi besedami, ki se jih je dalo razumeti, pa je povedal: »Izpustite jo, nič ni kriva.« Na vprašanje, kako je prejel rane, je odgovoril, da se ne spomni, in dodal, da v stanovanju ni bilo nikogar. »Ona ni nič kriva,« je še enkrat dejal ob slovesu.