Nova sadna drevesa v starem sadovnjaku

Po dolgih letih je tudi sadovnjak treba pomladiti, kakšno drevo se posuši, ali zboli, ali ne rodi, kot smo pričakovali, pa ga zamenjamo z novim, z boljšim in bolj rodovitnim. Seveda je nova drevesa najbolje zasaditi na novi površini, če imamo za to prostor.

Osnovadobrega sadovnjaka so plodna tla. Že ob krčenju starega sadovnjaka moramo računati na to, da so na koreninah ostale bolezni - koreninska gniloba ali ličinke škodljivcev, ki so morebitna nevarnost za nov sadovnjak. Povzročitelji teh bolezni živijo v zemlji, predvsem strune in nekatere ličinke, ki potem napadejo nove sadike. Zaradi vsega tega moramo tla ozdraviti te nadloge. Včasih so star sadovnjak zasejali z žitom in šele naslednje leto spet posadili drevesa. Danes pa priporočamo, da na površino, s katere smo odstranili staro in bolno sadno drevje, posadimo drugo vrsto sadja: na primer koščičarji naj zamenjajo pečkarje in obratno. Če moramo zaradi pomanjkanja ustreznih površin zasaditi enake sorte sadja, zamenjajmo vsaj podlago, del zemlje. Nikoli pa ne sadimo v isto sadilno jamo, kjer smo izkopali staro drevo, novega drevesa.

Smisel sajenja je obilen in kakovosten pridelek, zato je zelo pomembno, kakšno zemljo drevesu nudimo, saj bo na njej raslo dolgo časa. Če se nam zdi, da je zemlja izčrpana, jo je treba izboljšati. Dobra zemlja je že pol uspeha. Potem dobra in zdrava sadika, ki naj bo posajena čim hitreje, ko smo jo odkopali s prejšnjega mesta. Sadno drevje posadimo v času mirovanja rastline, torej od sredine oktobra pa do začetka pomladi. Vsekakor drevo ne sme brsteti. To obdobje delimo na jesensko in spomladansko sajenje. Jesensko ima prednost, ker se korenine ukoreninijo in spomladi že bujno odženejo. Seveda obstaja nevarnost pozebe, pa škode pred voluharji in divjadjo. Mlade sadike je treba dobro zaliti, da se zemlja oprime korenin. Sadilne jame pripravimo že kak teden pred sajenjem. Premer jame naj bo od 40 do 100 cm in globine 50 cm. Sadiko damo v jamo in jo zasujemo s plastjo izkopane zemlje, potem šele damo gnoj ali boljšo zemljo, ki ne sme imeti stika s koreninami. V jamo namestimo tudi oporo in drevesce nanj privežemo v obliki osmice.