Poberimo, kar smo pridelali

Poletje je bilo dolgo in vroče, pridelek v zelenjavnem vrtu je odličen.

Letos je bilo dobro leto za plodove: paradižnike, papriko, jajčevce, kumare, bučke ... Bučke so zelo zdrava in okusna zelenjava, ki je našla prostor skoraj na vsakem vrtu. Omake, juhe, prikuhe, narastki, pecivo - vse to lahko naredimo iz bučk. Če je le možno, zelenjavo porabimo svežo, le če je imamo preveč, jo predelamo v omake in shranimo v kozarce, ali pa jo zamrznemo.

Pred nizkimi temperaturami je potrebno najprej pospraviti kolerabice. Odstranimo jim vse liste, razen najmanjših. Na hitro jih blanširamo in ohlajene zamrznemo, pozimi pa uporabimo za zelenjavne juhe in omake. Podzemno rumeno kolerabo in korenje pustimo v vrtu, kolikor je mogoče dolgo. Če kdo še uporablja zasipnice, je ta način najboljši. Peclje kolerabe in korenja odrežemo za dva centimetra visoko, poberemo jih v suhem vremenu in porabimo tja do novega leta. Seveda je odvisno od količine pridelka in vaših potreb.

Večina nas ima vse leto rada domačo solato z vrta. September je čas, da posejemo motovilec, zimsko solato in sorte radiča, ki prezimijo na prostem. Nekateri endivijo pred zimo pospravijo v rastlinjake, drugi v kleti, če pa ni hudega mraza in nimamo v vrtu voluharja, lahko manjšo količino enostavno zvečer pokrijemo s kopreno, zjutraj pa jo odstranimo in tako se bo najbolje obdržala na prostem. Prav tako lahko ohranimo glavnate sorte radičev. Voluhar se bo hitro lotil velikih radičevih korenin in tudi sredico glave nam bo pojedel, če bo imel mir na vrtu. Zato premislimo, kateri način spravila nam bolj ustreza. Če imamo neograjene vrtove blizu gozda, lahko po našo solato pride tudi divjad.

Tudi zelena in pastinak lahko dolgo ostaneta na vrtu, saj sta kar odporna na mraz. Pred prvimi pozebami jih izkopljimo, korene lahko vložimo v pesek v kleti, kjer ne zmrzuje, ali pa ga razrežemo na primerne kose in spravimo v zamrzovalno skrinjo. Nekateri že v jeseni naredijo pakete za juho in tako imajo jušno zelenjavo pripravljeno za celo zimo.

Zelenjava, ki ostane čez zimo na vrtu, pa sta por in brstični ohrovt. Por pobiramo čez zimo, ali pa ga v celoti poberemo spomladi, ko zemlja spet odmrzne. Zelo priljubljena zelenjava je brstični ohrovt. Neporezani šopi listov na vrhu stebel brstičnega ohrovta so kot dežnik, ki varujejo množico drobnih glavic. Šele ko nastopi slana, ohrovt dobi pravo aromo. Pobiramo ga še spomladi.

Posebej skrbno shranimo rdečo peso, če je seveda ne vložimo v kozarce za zimsko solato. Peso sadimo za zimske mesece, ko na vrtu ni zelene solate. Nekateri pa jo pridelujejo zaradi zdravilnega soka. V tem primeru moramo plodove previdno izkopati, z orodjem poškodovana pesa sicer lahko začne gniti. Tudi liste odrežemo precej visoko.

Na vrtu pustimo pozne sorte belega in rdečega zelja, pospravimo jih šele, preden začne zmrzovati, to je nekje do začetka novembra. Zeljne glave lahko s koreni in koreninami vred posadimo v vlažno zemljo, pesek ali šoto in namestimo v kak prostor, kjer ne bodo zmrznile. Pred tem odstranimo vse štrleče zunanje liste in pustimo samo tiste liste, ki tesno oklepajo glavo. Tudi glavnati ohrovt pospravimo bolj pozno, ker dobi pravo aromo šele, ko ga malo popari slana. Pospravimo ga enako kot zelje v suhem vremenu, sicer glave začno gniti.

Če imamo začimbe posajene v vrtu, jih sedaj porežemo, pred zimo pa korenine zaščitimo z listjem in smrečjem, saj so večinoma doma v toplejših primorskih krajih, gorenjske hude zime so zanje lahko prehladne.