Orhideje so zamenjale namizne šopke

Skorajda vsako lepo okrašeno mizo krasi orhideja. Je kot čudežna roža, ki je iz najbolj oddaljenih krajev sveta prišla k nam. Skorajda ni praznika in darila, da ne bi poklonili lepega cveta, zadnji modni hit so orhideje. Čudežno lepe lončnice, ki dolgo cvetijo. Kupce prevzamejo zaradi neobičajnih cvetov - tako po barvi kot po obliki. Barve so živih in zanimivih odtenkov. Orhideje prihajajo iz toplih in vlažnih tropskih dežel, največ iz Azije. Pri nas živijo le v notranjih prostorih. Vzgoja novih sort je plod človekovih rok in žlahtnitelji jih že po več kot sto let križajo in tako dobijo nove in lepše sorte.

Ne le na videz, tudi po rastnih zahtevah so zelo drugačne od drugih cvetic. Številne sorte ne rastejo iz zemlje, temveč se oprijemajo površine skal ali drevesnih debel in vej - ne da bi jih zajedale. Nekatere morajo biti v stalni senci, druge na polnem soncu, ene vsak dan zalite, druge le na vsaka dva tedna, ene zračenje nujno potrebujejo, druge prepiha ne marajo.

Vse orhideje imajo zračne korenine, s katerimi srkajo vlago iz zraka. Pri presajanju jih posadimo tako, da zračnih korenin ne zakopljemo v substrat, segati morajo čez lonček.

Orhidej nikakor ne smemo saditi v običajno zemljo za lončnice. Rastnim potrebam zadosti le dobro odcedni substrat, ki ima grobe vlaknine za sajenje in ga je najbolje kupiti že pripravljenega. Orhideje lahko napadejo tudi škodljivci: kapar, volnate uši, rdeči pajek in tripsi. Če opazimo bolezni, jih poškropimo z ustreznimi insekticidi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 3. november 2007 / 07:00

Spomin na 65. obletnico smrti Toneta Čufarja

Po šestih tednih internacije v italijanskem taborišču Gonars so karabinjerji 37-letnega pisatelja, pesnika in publicista Toneta Čufarja 10. avgusta 1942 odpeljali v Ljubljano, od tam pa naslednji...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2022 / 14:09

Čas nemira

Leto 2022 lahko označim kot čas nemira, povzročili so ga pandemija, vojna v Ukrajini, supervolilno leto. Nemirni postanemo, ko je porušeno energijsko ravnotežje, ko ne občutimo več pravega veselja,...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2022 / 12:11

Za silvestrovo samo enkrat ni delala

Mamo in babico Alenko Dobravec smo zmotili na recepciji Art Hotela Kristal v Bohinju. »Kar v restavracijo pojdite, takoj pridem. Samo še na tole elektronsko pošto odgovorim,« nas je napotila v hotelsk...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Plebiscitni čas navdih še danes

Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je zbrane nagovoril tudi predsednik prve slo...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Zbirajo predloge za občinska priznanja

Kamnik – V Kamniku vabijo k posredovanju predlogov za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob praznovanju občinskega praznika. Predloge za podelitev bronastega, srebrnega in zlatega priznanja t...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...