Komaj čakal, da se začne

Studijsko oddajo Liga prvakov na Kanalu A bo tudi v letošnji sezoni vodil Dani Bavec, 35-letni Ljubljančan, ki pravi, da bo pesti držal za tisti klub, ki si bo to s prikazanim na igrišču najbolj zaslužil.

Začelo se je najprestižnejše klubsko nogometno tekmovanje Liga prvakov. Oči javnosti bodo na evropska prizorišča uprte ob torkih in sredah, razburljive in napete obračune med vrhunskimi klubskimi rivali na nogometnih zelenicah in ostalo zanimivo dogajanje pa boste lahko med sezono spremljali na Kanalu A in spletni strani 24ur.com/ligaprvakov. Ob torkih in sredah bo v neposrednem prenosu, ob 20.40, na ogled najzanimivejša tekma večera. Izmenjaje jih bosta komentirala Goran in Dejan Obrez. Rdeča nit torkovega in sredinega nogometnega dogajanja pa bo studijska oddaja Liga prvakov, ki bo na sporedu že ob 20. uri, tudi letos pa jo bo vodil Dani Bavec, 35-letni Ljubljančan, ki je v pogovoru povedal nekaj več tudi o tem, kako so potekale priprave na novo sezono oddaje.

So bili zadnji dnevi kaj bolj nervozni?

»Priprave so bile proti koncu zelo intenzivne. Imeli smo vaje pred kamero, vadili scenarij. Zadnji dnevi pred prvo oddajo so bili res malce bolj nervozni, a me ni nič kaj skrbelo. Za projektom stoji izkušena, profesionalna ekipa.«

Dopusta je za vas torej konec.

»Od dopusta je minilo že kar nekaj časa, že več kot en mesec. Potoval sem po Balkanu.«

Je bil to za vas idealen dopust?

»Ne vem, če bi mu rekel ravno idealen, vsekakor pa je bil strašansko zanimiv.«

Če se vrneva na oddajo. Spremembe?

»Nekaj jih zagotovo je. Precej več vsebine je dostopne tudi na spletnih straneh, osnova pa seveda ostaja ista: nogometna oddaja, kjer z gosti povemo veliko o nogometu.«

Ste že komaj čakali, da se je vse skupaj začelo?

»Res sem že komaj čakal na začetek.«

Zaradi užitka v vodenju ali zaradi tekem samih?

»V bistvu zaradi užitka v vodenju. Pa tudi zaradi vsega drugega, kar spada k Ligi prvakov, gre navsezadnje za najelitnejše klubsko nogometno tekmovanje.«

Za koga pa navijate?

»Nimam nekih preferenc. Tisti, ki si bo bolj zaslužil, tisti bo imel mojo naklonjenost.«

Kdo mislite, da bo po vašem letos v igri za finale?

»Vsako leto so več ali manj isti kandidati za prva mesta. Morda imam letos dober občutek za Chelsea.«

 

Gost v prvih dveh oddajah je bil Zlatko Zahovič. Goste izbirate vi?

»Ne, to je stvar uredništva.«

 

Kdo je bil vaš najljubši gost? S kom ste se najbolj ujeli?

»Pri tem odgovoru bom pa diplomatski. (smeh) Vsak gost v oddaji mi je bil na neki poseben način všeč. Doslej se še ni zgodilo, da mi kdo res ne bi ustrezal, da se ne bi ujela. Je pa zmeraj tako, da se s kom ujameš bolj, z drugim pa manj. Ne bi pa nikogar izpostavljal.«

 

Se po koncu sredine oddaje takoj skoncentrirate na naslednji krog ali je kaj časa za stvari, ki jih radi počnete v prostem času?

»Vedno se najde čas za stvari, ki jih rad počneš v prostem času. Mogoče ne toliko vedno kot velikokrat. Do naslednje oddaje sta dva tedna časa in nikoli se ne moreš pripraviti že toliko vnaprej. V nogometu se vmes lahko marsikaj zgodi. Samo ozadje v nogometu je kar dinamično, tako da moraš biti ves čas pozoren na to, kaj se dogaja. Ne moreš pa vedeti točno, o čem boš govoril v naslednji oddaji.«

 

In kaj je tisto, s čimer si zapolnjujete prosti čas?

»Marsikaj. S prijatelji imamo tudi druge projekte, s katerimi se ukvarjamo. Na splošno ne počnem nič posebnega.«

 

Kaj pa čas za rekreacijo?

»Zaradi težav s kolenom se v zadnjem obdobju ne smem in ne morem ukvarjati s športom. Upam, da bodo prihodnje leto te težave odpravljene.«

 

Ste pa bili prej športnik?

»Šport me spremlja že od malih nog. Najprej sem treniral nogomet, nato rokomet in nazadnje veslanje. Pri šestnajstih letih sem imel prometno nesrečo, sledila je dolga rehabilitacija, pa obdobje pubertete, in potem nisem več treniral nobenega športa. Sem pa v športu ostal rekreativno. Od športov z žogo rad igram nogomet, košarko, tenis, rad pa tudi plavam ter seveda jadram.«

 

Očitno vas zanima veliko stvari – tudi igralstvo?

»Po srednji šoli sem se hotel vpisati na igralsko akademijo. Že od nekdaj sem imel rad umetnost in veliko sodeloval v dramskih krožkih, a se potem na akademijo nisem vpisal. Sem pa igral v nekaterih kratkih filmih in nadaljevankah (Čokoladne sanje, Pod eno streho, hrvaška in srbska različica Naše male klinike).«

 

V igralstvu nimate več ambicij?

»To je trenutno na »stand by«. Kaj se bo v prihodnje dogajalo, pa je v tem trenutku povsem nemogoče napovedati. Želje in interes ostajajo.«

 

Ste pa obiskovali glasbeno šolo?

»Na glasbeni šoli sem končal harmoniko. Tako je bilo. Ne igram pa je več že vrsto let, lahko bi rekel, da že okrog deset let. Verjetno bi še znal zaigrati nanjo, a se ne bi ravno hvalil s tem.«

 

Je igrati harmoniko za vas sramotno?

»Ne, ne da bi bilo sramotno, a če bi že moral kaj pred kom drugim igrati, bi raje igral kakšen drug inštrument kot harmoniko. Igram kitare: bas, električno, akustično, tudi na klavir bi znal kaj zaigrati.«

 

Kaj pa je tisto, kar si še želite početi v prihodnje?

»Nisem takšen človek, da bi na tak način razmišljal, tako da sem zaenkrat povsem zadovoljen s tem, kar je. Sem pa odprt tudi za kakšne spremembe v življenju.«