Škrlatica, kot se pokaže s poti na Triglava

Ona!

Škrlatica (2740 m) - Soproga slovenskega očaka, druga najvišja gora v Sloveniji. Ni važno, s katere strani se odpravite na njen vrh, vsi pristopi so precej dolgi. Vrh, ki zahteva dobro fizično pripravljenost.

Druga najvišja gora v Sloveniji je vsekakor cilj, ki pravemu gorniku zaigra v prsih, ko pomisli nanj. Dama triglavskega pogorja, veličastna mogočnica nad dolino Vrat in nad Krnico, ima zaslužen sloves težko dostopne dame. V njeni bližini ni planinskih koč, vzponi iz doline pa so dolgi, naporni in zahtevajo dobro fizično pripravljenost. A v tem divjem skalnem svetu je tisto, zaradi česar so gore tako privlačne: prepadne skale, strmi žlebovi, škrbine, strma melišča. Škrlatica je res prava kraljica; z dolgim uvodom nas preko svojih skal popelje na vrh; vrh, ki nudi užitek in zadovoljstvo!

Na Škrlatico se bomo podali iz doline Vrat, odkoder nas čaka 1723 metrov višinske razlike. S parkirišča se odpravimo proti Aljaževemu domu, tik pred domom nas smerokaz usmeri proti Škrlatici, Stenarju, Dolkovi špici. Lagoden začetni vzpon se kmalu spremeni v strm kolovoz, ki ob hudourniku pridobiva na višini, nato pa zavije desno in se v okljukih dviguje skozi gozd. Sledi strm vzpon skozi rušje, ki se tik Pod Rušjem položi in nas skozi tipičen kraški svet strmo pripelje do razpotja. Do Bivaka IV je dve minuti. Levo se odcepi pot na Križ in proti Kriški steni, mi pa krenemo desno. Lagodna pot obide jugozahodno steno Dolkove špice in se spusti v Spodnji Dolek. Kraški svet je poln žlebičev, brezen, oken. Nekaj višinskih metrov smo izgubili, a višino kmalu začnemo pridobivati nazaj. Smo v krnici Zgornji Dolek. Pred seboj zagledamo strmo melišče, ki ni tako prijazno, kot morda daje prvi vtis. Sledimo markacijam, ki nas popeljejo na levo stran melišča, ob severnem ostenju Dolkove špice, potem pa ga po najkrajši meliščni poti prečimo. Pozorni smo na markacije. Ne pustimo se pretentati številnim shojenim potem, ki se jih vidi po melišču. Smo pod južno steno Škrlatice. Še nekaj vzpona po skalovju in že smo na začetku zavarovane plezalne poti. S pomočjo jeklenic prečimo v desno. Sledi strm skok do ozkega žleba, ki je dobro zavarovan in tudi skala je čvrsta. Sledi del, ki je tehnično najzahtevnejši. Prečili bomo apnenčasto, škrapljasto skalo, ki je prijetno trebušasta in prepadna. Zgoraj je jeklenica, spodaj pa skobe. Sledi še nekaj metrov jeklenice, a bodimo previdni, saj se kljub markacijam lahko hitro znajdemo nižje ali pa višje od markirane poti. Po sestopu na jugovzhodni greben nas čaka še približno 20 minut vzpona. Zanimivo je, da mogočnega križa ne zagledamo tako hitro, kot bi si mislili, ampak ga šele resnično tik pod vrhom. Hoja po grebenu nam nudi izjemen razgled na krnico V Kotlu pod ostrimi in neobljudenimi Rokavi. Neustavljivo privlačen svet, divjina, tišina in lepota, ki vabijo.

Prvotni križ na Škrlatici so postavili Skalaši leta 1934 v spomin na prijatelja, ki se je ponesrečil v gorah. Leta 1953 so neznanci križ podrli in pahnili v severozahodne stene, leta 1996 pa so na vrhu postavili kopijo prvotnega križa.

Škrlatica ponudi veličasten, mogočen razgled: Krnica, Špik, Martuljške Ponce, Oltarji, Rokavi, Dolkova špica, Cmir in seveda triglavsko kraljestvo. Prisojnik se nam od tod odpre v vsej svoji gmoti, sosed Razor pa ima povsem drugačno obliko.

Sestopimo po poti vzpona, edino, če želimo nadaljevati do Pogačnikovega doma na Kriških podih, bomo ubrali drugo pot, preko Rdeče škrbine.

Ena od zahtev vzpona na Škrlatico je znani slovenski pregovor Rana ura zlata ura. Spodnji del poti je namreč tudi v zgodnjih urah lahko vroč, zatohel, soparen, zato bodimo zgodnji, da nam ne bo kapljalo od riti in glave. A glede na trenutno vreme, se tega ni za bati.

Nadmorska višina: 2740 m

Višinska razlika: 1723 m

Trajanje: 9 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 14. november 2007 / 07:00

Deset let združenja

Združenje turističnih kmetij Slovenije je s promocijsko dejavnostjo prispevalo k boljši zasedenosti kmetij in večjemu obisku podeželja.

Objavljeno na isti dan


Naklo / sreda, 3. junij 2020 / 22:25

Podražila naj bi se oskrba z vodo

Občinski svet v Naklem je prvi med občinami lastnicami Komunale Kranj obravnaval predlagano podražitev oskrbe s pitno vodo.

Gospodarstvo / sreda, 3. junij 2020 / 22:25

Na ogled pridelave zdrave hrane na Dolenjskem

Kranj – Društvo Sorško polje bo pripravilo v soboto, 13. junija, strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Udeleženci si bodo ogledali nekatere kmetije, ki s svojo ponudbo sodelujejo tudi na tržnicah v Ma...

Šport / sreda, 3. junij 2020 / 22:24

Tračani že na zaključnem turnirju, ki bo v Šiški

Kranj – Znano je, da bo zaključni turnir balinarske superlige za sezono 2019/2020 gostila Šiška. Balinarska zveza Slovenije je namreč organizacijo dodelila BŠD Šiška iz Ljubljane. Zaključni turnir...

Kronika / sreda, 3. junij 2020 / 22:23

Eden voznico zamotil, drugi ukradel torbico

Hrušica – Jeseniški policisti so pred dnevi prejeli prijavo drzne tatvine na Hrušici. Na bencinskem servisu je moški pozno zvečer voznici pomagal pri dolivanju olja v vozilo in jo na ta način zamot...

Nasveti / sreda, 3. junij 2020 / 22:21

Moja družinska zgodovina

Raziskovanja sebe in svoje zgodovine skoraj ni videti konca. To lahko delamo z neko razdaljo, samo opazujemo, od kod smo prišli in kaj nosimo v sebi. Lahko se prepričujemo, da to nima nobenega smis...