Gorenjski skavti na taboru

Pretekli teden se je približno 650 skavtov iz vse Gorenjske zbralo na šestem tradicionalnem taboru Kvajdej, ki je potekal v okolici Naklega. Osrednja tema letošnjega tabora so bile gorenjske legende.

Naklo – Kvajdej je regionalni skavtski tabor, ki je namenjen vsem skavtom med 11. in 15. letom starosti z območja Gorenjske in od leta 1997 tradicionalno poteka vsakih pet let. Letošnje, šeste izvedbe se je udeležilo nekaj več kot petsto otrok in 150 voditeljev z osebjem in tabornim vodstvom. Kot je pojasnila sokoordinatorka Manja Primožič, je tabor vsakokrat bolje obiskan, letos se ga je udeležilo dvesto otrok več kot zadnjega tabora pred petimi leti.

Tabor, ki so ga poimenovali Kvajdej 2022 – Kvajdej, legende?!, je potekal na večjem travniku v bližini Naklega, kjer so v ta namen postavili šotore, kuhinjo, umivalnico, taborni vhod, jambor za zastavo in druge zgradbe. »Travnik nam je prijazno odstopila skupina šestih kmetov. Prostor za tako veliko množico je namreč precej težko najti, a z vztrajnostjo nam je uspelo,« je povedal sokoordinator Andrej Čuk.

Gorenjske legende

Otroci so na taboru sledili ustaljenemu urniku, dneve so popestrili z različnimi delavnicami in aktivnostmi v naravi. Ob 7. uri je bila budnica, po zajtrku je sledilo ocenjevanje šotorov in osebne higiene. Ob 9. uri je bil uradni kvadrat s skupno molitvijo, skavtskimi zakoni in petjem treh himn – skavtske himne, državne himne in himne tabora. V osrednjem programu so otroci spoznavali legende z območja Gorenjske in iz njih skušali potegniti bistvo za svoje življenje ter se naučiti, kako lahko tudi oni postanejo legende. Med drugim so se seznanili z legendami o napadih Turkov na Gorenjsko, o zlatorogu in ajdovski deklici. En dan so se podali tudi na pot preživetja, kjer so morali uspešno opraviti enajst nalog.

«Otroke učimo, da je treba biti odgovore, pošten, vključujoč in odprt do predlogov drugih. Med drugim jih naučimo preživetja v naravi s poudarkom na rokovanju z ognjem. V tem tednu sicer nismo kurili zaradi velike požarne ogroženosti,« je povedal Čuk in dodal, da so se spopadali tudi z veliko vročinsko obremenitvijo. »Zato smo izredno hvaležni lokalnim gasilcem, ki so nam dostavljali vodo, tako pitno kot tudi vodo za pomivanje posode. V bližini je reka Sava, kjer smo se umivali, kasneje pa je bila zelo priročna za ohlajanje v teh vročih dneh.« Primožičeva je ob tem še dodala, da otroke pripravijo na življenje. »Soočijo se z nepredvidljivimi situacijami, kjer iščejo rešitve in možnosti preživetja,« je dejala. Načelnik slovenskih skavtov Nejc Kurbus je še povedal, da je osnovni namen skavtske vzgoje prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni ljudje, državljani in kristjani. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je, kot je povedal Kurbus, v svetu priznana kot ena najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih in enakopravnih ljudi.

Tabor so sklenili v nedeljo s skupno sveto mašo, ki jo je daroval pater Miroslav Pavšek, tudi duhovni asistent na taboru. Podelili so nagrade za tekmovanje dobrote prijateljstva, kjer so otroci morali navezati stik in spoznavati skavte zunaj svojih čet.

Spoznali nove prijatelje

Iza Zupanc iz Železnikov je dejala, da na taboru lahko spoznaš veliko novih ljudi. »Teden dni živiš v naravi, kar je izjemna izkušnja, najbolj všeč pa mi je bila pot preživetja,« je povedala Tudi Zala Habjan iz Selc je dobila nove prijatelje. »Doma težje navežem stik z novimi ljudmi, tu pa je vzdušje tako sproščeno, da lahko brez zadržkov pristopiš do tistih, ki jih ne poznaš,« je povedala; in še: »Cel teden je bilo precej vroče, zato je bilo zelo fino, da smo bili blizu Save, kjer smo se lahko ohladili.«

Noel Milost iz Kranja pa je dejal: »Na taboru je res veliko ljudi, družba je izvrstna. Zvečer smo plesali, peli, se zabavali. Zjutraj je bilo morda malce težje vstati, a vseeno zbereš energijo in greš v nov dan, saj veš, da te čaka veliko novih zanimivih doživetij.« Janez Novak iz Kranja pa se je pri skavtih naučil kuhati in plesati. »Hrana je bila zelo okusna, med drugim smo jedli dunajske zrezke in pire krompir ter golaž,« nam je zaupal.

Marjeti Zdešar iz Preske pa je bila všeč sproščenost. »Lahko sem se pogovarjala in družila z vsakim skavtom. Dobila sem nekaj novih prijateljev, s katerimi se bom družila tudi po taboru. Zanimive so bile legende, ki so bile predstavljene na zabaven način. Med težjimi opravili pa je bilo morda postavljanje samega bivalnega prostora,« je povedala.