Novi razvojni cilji
Gospodarstveniki so na 17. Vrhu slovenskega gospodarstva oblikovali ključne cilje do leta 2030 ter se posvetili izzivom, ki nas čakajo v prihodnjih letih.
Brdo pri Kranju – Na Brdu je v torek potekal že drugi letošnji Vrh slovenskega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Potem ko so spomladi razpravljali o strateški usmeritvi Horizonti prihodnosti, ki zajema ključne razvojne prioritete slovenskega gospodarstva, je tokratni dogodek potekal pod naslovom Gradimo mostove prihodnosti. V ospredju razprav so bili izzivi, kot so energetska samozadostnost Slovenije, hitrejše umeščanje investicij v prostor, kadrovske težave, internacionalizacija gospodarstva in viri financiranja.
Med cilji povprečna plača 3200 evrov
Nove dolgoročne cilje GZS do leta 2030 sta povzela generalni direktor Aleš Cantarutti (ki je sicer dan po vrhu odstopil s položaja in bo mandat opravljal le še do konca leta) in izvršna direktorica Vesna Nahtigal. Med finančnimi cilji sta denimo poudarila povečanje izvoza z lanskih 50 na 95 milijard evrov do leta 2030. K cilju bosta ključno prispevali regionalizacija poslovanja in večja povezanost z evropskimi verigami. Kot je dejal Cantarutti, pa so slovenska podjetja še vedno preveč odvisna zgolj od evropskega trga in bi morala tveganje razpršiti s prodori na trge tretjih držav.
Produktivnost dela si želijo dvigniti do 88 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Za primerjavo: lani je znašala približno 53 tisoč evrov. Ciljna povprečna bruto plača za leto 2030 pa je 3200 evrov oz. za približno 1200 evrov višja kot danes. V izračunih so na GZS poleg rasti upoštevali tudi inflacijo, ki bo po ocenah tudi v naslednjem obdobju na višji ravni kot v preteklosti.
Med nefinančnimi cilji je dvig nesnovne produktivnosti za polovico, napredek z enajstega na peto mesto na lestvici po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe ter znižanje uvozne energetske odvisnosti s 47 na 40 odstotkov.
Pomanjkanje kadrov še vedno izziv
V okviru dogodka sta potekala tudi dva panela, na katerih so gostje razpravljali o internacionalizaciji in zelenem prehodu gospodarstva, vlogi države oz. virih financiranja, osrednja tema pa v času precejšnjega pomanjkanja delovne sile ostajajo tudi kadrovski izzivi. Kot je na panelu povedal Iztok Stanonik iz škofjeloškega Polycoma, kjer se aktivno udejstvujejo na področju vajeništva in praktičnega usposabljanja, si morajo kadre oblikovati sami. Kot visokotehnološko podjetje pa veliko vlagajo v robotizacijo dela. »Prepoznati moramo, da so nam roboti v pomoč in da bomo le z robotizacijo lahko dosegli cilj 3200 evrov povprečne bruto plače na zaposlenega,« je prepričan Stanonik. Tudi po mnenju ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh roboti ne nadomeščajo ljudi, temveč lahko pomagajo pri vključevanju na trg delovne sile.
Investicije v obnovljive vire energije
Med zaključki 17. Vrha slovenskega gospodarstva je bila tako tudi zaveza k vzpostavitvi sistema, ki bo zmožen napovedovati potrebo po kompetencah in temu prilagoditi usposabljanje in izobraževanje ljudi. Pohitriti bi bilo treba tudi postopke za zaposlovanje tujcev.
Na področju energetike pa denimo nameravajo z investicijami v obnovljive vire energije in druge brezogljične vire, kot je jedrska energija, doseči samozadostnost države. S tem bodo razbremenili naravno okolje in državo zaščitili pred zunanjimi krizami, kakršni smo priča danes.
Olajšati želijo denimo tudi pridobivanje gradbenih, okoljevarstvenih in drugih dovoljenj, ki danes omejujejo investicije gospodarstva v energetsko manj intenzivne tehnologije. S tem nameravajo podjetjem olajšati zeleni prehod in omogočili prihranek pri energentih.