Povej, kaj sanjaš

Besedilo: Anita di Grazia
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 14. september 2009 / 06:00

»Sanjala sem, da sem se znašla v prometni nesreči, v avtu, na meni pa še ogromno avtomobilov … Potem se pripeljejo reševalci in vedno pridejo do mojega avta – sanje se namreč ponavljajo, potem pa odidejo in tako ostanem v avtu.« Valentina

Draga Valentina,

ravno pri sanjah o nesrečah se večina ljudi sprašuje, ali njihove sanje teh dogodkov res ne napovedujejo in če jim pride v roke še kakšna stara »sanjska bukva«, ki ima glede sanjskih nesreč zelo fatalistično stališče, se že znajdejo v potrtosti in globokem strahu. Sanje nam sicer lahko pošiljajo pomembna opozorila, ki jih naš buden um čez dan ne registrira ali ne želi videti, vendar postanejo dramatične vsebine le redkokdaj resničnost. Črnogledost, ki jo goji tradicija, ni presenetljiva, saj so v preteklosti verjeli, da so vse sanje opozorilne in preroške narave, predvsem, če se ponavljajo. Občasno ima večina ljudi ponavljajoče se sanje. Danes vemo, da nam govorijo o nečem, kar si zelo močno želimo ali potrebujemo npr. naklonjenost ali ljubezen, lahko pa pomenijo tudi poskus, da bi se lotili reševanja globoko zakoreninjenega in nerešenega psihološkega problema. Sanjski avtomobil, v katerem se voziš, ponazarja tvoj osebni prostor in govori o tem, kako ravnaš sama s sabo na psihični in čustveni ravni, je simbol tvoje duhovne naravnanosti in motivacije. Ponavljajoča se avtomobilska nesreča izraža stanje tvoje podzavesti, ki je nemirna in opozarja na skrbi. Želi ti povedati, da se boš morala soočiti s kakšnim dejstvom o sebi, ki ti ne bo všeč in verjetno gre za nekaj, česar se sploh ne zavedaš. Kako bi opisala sebe? Kako ravnaš v odločilnih trenutkih? Zaupaš sebi in svojim odločitvam? Te je strah prihodnosti? Si srečna v svojem poklicu, v partnerstvu? Se bojiš sprememb in tveganja? Verjameš v čudeže? Ne obtožuj se, če boš na kakšno vprašanje odgovorila negativno. V duhovnem življenju ni »nesreč« in napak, ampak vse doživeto, občuteno služi rasti in rešitve so nam vedno na voljo. Indijci vidijo v reševalcu odrešenika »izgubljenih duš«. Tebi je na pomoč prihitelo več takšnih »odrešenikov«. Vendar te niso dosegli, zato so odšli. Tako je tudi v realnosti. Ne premlevaj v sebi skrbi in negativizma, ampak bodi odprta, da lahko privlačiš in sprejmeš čudeže. Žalost in potrtost, ki nastaneta zaradi skrbi so že v 2. stoletju prištevali med zlonosne strasti, ki bi se jih nujno morali otresti (človekova žalost, hudičevo veselje).

Naj te dvignejo in razsvetlijo besede Tomaža Kempčana: »Če bi bilo tvoje srce čisto, tedaj bi ti bila vsaka stvar ogledalo življenja in knjiga svetega nauka. Ni je stvari tako majhne in neznatne, da bi nam ne razodevala božje dobrote.«