Stiska v vrtcih

Slovenske občine se, nekatere bolj uspešno, druge manj uspešno spopadajo s prostorsko stisko v vrtcih. Po podatkih ministrstva za šolstvo in šport naj bi na Gorenjskem imele največ težav s prostorsko stisko občine Cerklje, Šenčur, Žirovnica in Kamnik.

V prvem starostnem obdobju je vključenost otrok v slovenske vrtce 49-odstotna, v drugem je 84-odstotna. Za drugo starostno obdobje, to so starejši predšolski otroci, je cilj, da bi bila vključenost otrok v vrtec 90-odstotna, ker so takšne smernice Evropske unije. »Trije razlogi so, zakaj je prišlo do pomanjkanja prostorov v slovenskih vrtcih. Prvi je pravica staršev do brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke iz iste družine, ki obiskujejo vrtec. Drugi in verjetno najbolj izrazit razlog je, da se število novorojenih otrok v Sloveniji povečuje in da je to presenetilo občine. Kot tretje pa so vse manjše možnosti varstva otrok pri starih starših, ker se spreminjajo življenjske navade,« je povedal Boris Černilec, generalni direktor Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na ministrstvu za šolstvo in šport.

Brezplačen vrtec za drugega otroka je bila prijetna novost za starše, ki je razbremenila družinski proračun, a je bil obenem to tudi politično všečen ukrep. »Ta ukrep je začel veljati prvega septembra 2008. Otrok, ki imajo brezplačen vrtec, je okoli deset tisoč, a je od teh samo tisoč takih, ki so v vrtec prišli na novo. To pomeni, da se je pri nekaj več kot šestdeset tisoč vpisanih otrok v vrtcih številka povečala le za tisoč zaradi tega ukrepa. Strošek, ki bi ga sicer plačali starši za drugega otroka, krije ministrstvo za šolstvo in šport,« je poudaril Černilec. Kranjski podžupan Igor Velov je ob tem opozoril: »Res je, da država plačuje tisti del cene, ki bi ga sicer morali plačati starši za drugega otroka v vrtcu. Občinam pa je ostala razlika do ekonomske cene, kar pomeni, da občina v povprečju prispeva štirikrat več kot država za posameznega otroka.«

Občine so zakonsko zavezane, da zagotovijo prostor za vrtčevsko dejavnost. Velov je bil kritičen: »Kadar država naloži občinam dodatne obveznosti, naj za to zagotavlja tudi vire. Mestna občina Kranj je letos za predšolsko vzgojo prispevala kar trinajst odstotkov občinskega proračuna.« Černilec je pojasnil, da država v primeru, ko občinam naloži nove obveznosti in nove stroške, občinam tudi dvigne letno povprečnino na prebivalca, res pa se lahko zgodi, da pri plačilu pride do časovne zakasnitve. A je Velov k temu dodal: »Res je država, odkar je občini naložila nove obveznosti, kar se tiče vrtcev, za to dala dodaten denar, a je to daleč od tistega, kar bi zadostovalo za te dodatno naložene obveznosti. Prvič zaradi tega, ker vpis presega pričakovanja, in drugič, ne gre samo za vpis in program, ampak gre tudi za investicije.«

Evidence niso točne

»V tem trenutku je malo občin, ki imajo še težave z vpisom otrok v vrtce. Po tej presoji bi težava pomenila, da je na čakalnih listah več kot pet odstotkov tistih otrok, ki so upravičeni do obiskovanja vrtcev. Te težave se na Gorenjskem pojavljajo v občinah Cerklje, Kamnik, Šenčur in Žirovnica, v Škofji Loki pa bodo situacijo rešili v zelo kratkem času,« je povedal Černilec.

Kje se je torej zataknilo v Kamniku? Podžupan Brane Golubovič je kot ključno za povečan vpis v vrtce izpostavil demografske trende in vse večje priseljevanje v občino. »Zavedam se, da je na lokalnih skupnostih odgovornost za predšolsko vzgojo in to odgovornost jemljemo izredno resno,saj smo v dveh letih in pol povečali število mest v vrtcih za 50 odstotkov in še več jih bo treba zagotoviti do spomladi 2010.Trdim pa, da je model predšolske vzgoje potrebno spremeniti, saj diskriminira otroke na tiste, ki so, in tiste, ki niso v vrtcu, tistim, ki pa že imajo otroka v vrtcu, pa se močno obremenjuje družinske finance. Zato se mora država vključiti v reševanje problema, saj sama pripravlja vse predpise, od normativov preko plač zaposlenih do drugih stroškov. Občine zagotavljajo sredstva in gradijo vrtce. Torej je potrebno sodelovanje med njima. Rešitev, ki jo predlagam, je enaka rešitvi, kot jo imamo pri osnovnem, srednjem in visokem šolstvu. Država prevzame stroškezaposlenih v vrtcih (približno 270 milijonov evrov) in to naj stori že v šolskem letu 2010/2011, občine pa prevzamejo strošek prehrane, storitev, nadstandardnih programov, izobraževanja in investicije v nove vrtce. S tem bi dosegli, da bi v kratkem prišli do dovolj mest v vrtcih, ki bi bili brezplačni, obenem pa bi bistveno razbremenili občine, ki bi sredstva usmerile v gradnjo vrtcev, šol, športne in kulturne infrastrukture ...«

Ravnateljica Osnovne šole Šenčur Majda Vehovec je menila: »Evidence ministrstva ne morejo biti točne, ker so nekateri starši oddali več vlog v različne vrtce. V naš vrtec pri šoli smo sprejeli vse otroke, ki so izpolnjevali pogoje in imajo stalno bivališče v naši občini, odklonili pa smo otroke iz drugih občin, teh je bilo nekaj čez dvajset. Od staršev otrok, ki so dali k nam prošnjo iz drugih občin, nismo dobili povratne informacije, ali so dobili varstvo drugje, tako da jih pri nas uradno še vedno vodimo kot odklonjene otroke. Ministrstvo bi moralo urediti evidence, morda z ukrepom, da bi starši namesto več vlog lahko oddali samo eno vlogo, v njej pa bi napisali prednostno lestvico želenih vrtcev. Prav tako ni enotnega časovnega vpisa v vrtce. Rešitev vidim v podobni ureditvi, kot je pri osnovnih šolah s šolskimi okoliši.«

Ni vrtca »čez noč«

»Ministrstvo za šolstvo in šport očitno v odstotkih natančno vodi evidenco, koliko otrok v cerkljanski občini zaradi prostorske stiske nismo mogli sprejeti v vrtec. Zelo vesel bi bil, če biisti odstotek pretvorili v denar in ga nameniliširjenju vrtčevskih prostorov.Verjetno smo ena redkih občin v Sloveniji, ki za nove vrtčevske prostore nismo dobili niti tolarja, zdaj pa evra. Leta 2002, ko smo zgradili prizidek k obstoječemu vrtcu, so nam rekli, da bomo upravičeni dodela povračilaleta 2008. Lani smo dali vlogo, obljubljenega denarja pa nismo dobili," je povedal Franc Čebulj, župan občine Cerklje.

In kako kaže v manjšem vrtcu pri šoli v občini Žirovnica? »Vsako leto smo zavrnili nekaj otrok, a ne toliko, da bi kazalo na večje pomanjkanje mest v vrtcu,« je povedal ravnatelj Valentin Sodja, ki ne skriva, da bi se letos pokazala izrazita prostorska stiska, če ne bi zaradi manjšega števila oddelkov prvega razreda imeli na razpolago dodatne igralnice. »V tem času zbiramo idejne rešitve za celotno ureditev problema,« je dodal ravnatelj. Žirovniški župan Leopold Pogačar ob tem opozarja, da bi se morala država o uvedbi pravice do brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke predhodno uskladiti z lokalnimi skupnostmi, da bi te pravočasno povečale kapacitete vrtcev, še posebej zato, ker država v ta namen ni namenila dodatnih sredstev. »Občine imajo sprejete proračune, ki jih je v primeru novih investicij treba spreminjati, kar terja čas, upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja pa so dolgi, zato tudi tisti, ki so morali na hitro povečevati kapacitete, tega ne morejo storiti čez noč,« je pojasnil.