Pogled na Ojstrnik in Bistriško planino

Slovensko ime

Ojstrnik (2052 m) - Skrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Gora, kjer zamejski Slovenci s ponosom spregovorijo slovensko.

Danes se bomo odpravili v sosednjo Italijo in obiskali lahko dosegljiv dvatisočak, pod katerim je čudovita, živa, visokogorska planina. Odkrivali bomo svet, kjer domačini, večinoma iz Ziljske doline in so slovenskega rodu, tako radi spregovorijo v slovenski besedi.

Odpeljemo se skozi Trbiž in mimo spodnje postaje gondolske žičnice za Višarje. Vozimo po stari cesti in se držimo smeri proti Vidmu/Udinam. Ko pridemo do kraja Ukve/Ugovizza, tik pred obnovljenim kamnitim mostom zavijemo desno in sledimo gorski cesti. Cestnine ni, cesto pa na posameznih odsekih obnavljajo. Ja, neurja so škodo naredila tudi v tujini. Cesta nas pripelje do planine, kjer trenutno poteka sanacija oz. utrjevanje struge potoka. Na tej višini leži tudi koča, imenovana Rifuggo Nordio Deffar, na nadmorski višini približno 1200 metrov, ki pa je poškodovana. Odpravimo se po cesti, ki se v prijetnih ovinkih dokaj strmo dviguje, a je speljana tako, da ne čutimo pretiranega napora. Po približno pol ure hoje prečimo most. Tisto jutro sem prav občudovala saniran breg nad mostom, ki so ga uredili po katastrofalnem deževju pred leti. Ta predel je namreč leta 2003 prizadelo uničujoče neurje. Prečimo potok Ukva. Sledi krajši vzpon po cesti. Na razpotju nas tabla usmeri levo na sedlo Lom, desno pa se odcepi pot 407, ki vodi na Ojstrnik oz. najprej na Bistriško planino/Alpe Bistrizza/ Feistritzer Alm. Še enkrat prečimo potok in se znajdemo na gozdni poti. Pot se skozi smrekov gozd strmo vzpenja v okljukih in na enem od ovinkov se nam z leve strani pridruži pot s sedla Lom. Nadaljujemo po dokaj položnem terenu do začetka travnika planine Bistrica. Prve koče vidimo pred seboj, a do tja je še nekaj več kot 100 metrov višinske razlike.

Če boste dovolj zgodnji, vas bodo na travniku pozdravili ogromni svizci. Tisto zgodnje jutro jih je bilo resnično mnogo. Kot da bi se vračali z nočne izmene zavijanja čokolade …, ha ha ha.

Čaka nas še kakšnih deset minut hoje po planinskem travniku, kjer se v poletnih mesecih pasejo konji in govedo. In na planini; pravo naselje hišk in nekaj domačinov. Kako naj pozdravim, sem se spraševala. Ponosna na materni jezik, rečem Dobro jutro! in dobim tudi slovenski odgovor. Malenkost višje se zaklepetam z domačinom iz Ziljske doline, ki mi pove nekaj zanimivosti planine in tudi to, "da tukaj vsi govorijo slovensko!"

Nad planino nas kažipot usmeri levo na pot, ki se začne prečno vzpenjati po južnem pobočju Ojstrnika. Vzpenjamo se čez travnike, pot je kamnita in malo višje se priključi stari vojaški mulatjeri in zavije desno. Ob poti lahko opazujemo ostanke starih bunkerjev in kavern. Ostanki dogodkov, ki naj se nikoli več ne ponovijo. Na naslednjem razpotju se usmerimo levo in se mimo ostankov bunkerja vzpnemo direktno na vrh, kjer nas čakata tako vpisna knjižica kot tudi žig. Razgled z vrha je čudovit, saj se pred nami odpre ostenje zahodnih Julijcev, severne stene velikanov, ki so bile tako ljube Juliusu Kugyju; Viš in Montaž, bolj desno pa še Jalovec, Mangart.

Z vrha se po grebenu spustimo še do križa, odkoder lahko nadaljujemo kar naravnost po skrotastem pobočju, kjer lahko hitro zdrsnemo, zato svetujem, da se pri križu spet obrnemo desno in se vrnemo po poti pristopa.

Po vrnitvi na planino si moramo ogledati še miniaturno cerkvico Marije Snežne, ki smo jo prej opazovali z vrha. Povzpnemo se po travnatem slemenu. Prava idila se mi je zdela, ko so se na slemenu pasli konji. Zdeli so se mi kot divji mustangi. Od Marije Snežne lahko po poti 507 sestopimo nazaj do Rif. Nordio Deffar, kjer imamo parkiran avto.

Možnost pa je tudi, da se od Marije Snežne vrnemo nazaj na planino, sestopimo delno po poti pristopa, na razpotju skrenemo desno oz. naravnost po poti številka 403 do sedla Lom in se po makadamski cesti vrnemo na izhodišče, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2052 m

Višinska razlika: 902 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 3 zvezdice

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 30. junij 2016 / 10:50

Koncert Iztoka Mlakarja

Soriška planina – V nedeljo, 3. julija, ob 21. uri bo v Litostrojski koči na Soriški planini koncert priznanega kantavtorja Iztoka Mlakarja.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Sedmica: Nasilni Tržičan

Minutko pred dvanajsto, se pravi, tik pred lokalnimi volitvami, se je tržiški župan Pavle Rupar ujel v lastno past. Ko je bil v pasti, pa je korenjak pred vso slovensko javnostjo tako zm...

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Med sosedi

Slovenci na Koroškem so pretekli teden izgubili velikega zagovornika in prijatelja med nemško govorečimi Korošci, Hansa Simo, nekdanjega koroškega deželnega glavarja. Umrl je v ce...

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Tako kot smo bili vajeni

Prmejduš, kaj bova pa sedaj?! je zaklel.

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Iz starih časov: Hudič polhe pase

Katere živali je premogla Vojvodina Kranjska v Valvasorjevem času? Najprej »raznovrstne četveronožce«. »Kranjska ima najbolj znane živali kakor druge evropske dežele, tako konje, govedo,...

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Računalnik in jaz: Naključja številk

Danes je petek, pa še trinajstega smo. Za povrh je še moj prispevek trinajsti po vrsti. Splet naključij ali le igra števil? Kakorkoli že. Petek trinajstega slovi po nesrečnem dnevu, prav...