Pogled na Ojstrnik in Bistriško planino

Slovensko ime

Ojstrnik (2052 m) - Skrajno vzhodni dvatisočak Karnijskih Alp, ki je kljub mejni legi med Italijo in Avstrijo ohranil slovensko ime. Gora, kjer zamejski Slovenci s ponosom spregovorijo slovensko.

Danes se bomo odpravili v sosednjo Italijo in obiskali lahko dosegljiv dvatisočak, pod katerim je čudovita, živa, visokogorska planina. Odkrivali bomo svet, kjer domačini, večinoma iz Ziljske doline in so slovenskega rodu, tako radi spregovorijo v slovenski besedi.

Odpeljemo se skozi Trbiž in mimo spodnje postaje gondolske žičnice za Višarje. Vozimo po stari cesti in se držimo smeri proti Vidmu/Udinam. Ko pridemo do kraja Ukve/Ugovizza, tik pred obnovljenim kamnitim mostom zavijemo desno in sledimo gorski cesti. Cestnine ni, cesto pa na posameznih odsekih obnavljajo. Ja, neurja so škodo naredila tudi v tujini. Cesta nas pripelje do planine, kjer trenutno poteka sanacija oz. utrjevanje struge potoka. Na tej višini leži tudi koča, imenovana Rifuggo Nordio Deffar, na nadmorski višini približno 1200 metrov, ki pa je poškodovana. Odpravimo se po cesti, ki se v prijetnih ovinkih dokaj strmo dviguje, a je speljana tako, da ne čutimo pretiranega napora. Po približno pol ure hoje prečimo most. Tisto jutro sem prav občudovala saniran breg nad mostom, ki so ga uredili po katastrofalnem deževju pred leti. Ta predel je namreč leta 2003 prizadelo uničujoče neurje. Prečimo potok Ukva. Sledi krajši vzpon po cesti. Na razpotju nas tabla usmeri levo na sedlo Lom, desno pa se odcepi pot 407, ki vodi na Ojstrnik oz. najprej na Bistriško planino/Alpe Bistrizza/ Feistritzer Alm. Še enkrat prečimo potok in se znajdemo na gozdni poti. Pot se skozi smrekov gozd strmo vzpenja v okljukih in na enem od ovinkov se nam z leve strani pridruži pot s sedla Lom. Nadaljujemo po dokaj položnem terenu do začetka travnika planine Bistrica. Prve koče vidimo pred seboj, a do tja je še nekaj več kot 100 metrov višinske razlike.

Če boste dovolj zgodnji, vas bodo na travniku pozdravili ogromni svizci. Tisto zgodnje jutro jih je bilo resnično mnogo. Kot da bi se vračali z nočne izmene zavijanja čokolade …, ha ha ha.

Čaka nas še kakšnih deset minut hoje po planinskem travniku, kjer se v poletnih mesecih pasejo konji in govedo. In na planini; pravo naselje hišk in nekaj domačinov. Kako naj pozdravim, sem se spraševala. Ponosna na materni jezik, rečem Dobro jutro! in dobim tudi slovenski odgovor. Malenkost višje se zaklepetam z domačinom iz Ziljske doline, ki mi pove nekaj zanimivosti planine in tudi to, "da tukaj vsi govorijo slovensko!"

Nad planino nas kažipot usmeri levo na pot, ki se začne prečno vzpenjati po južnem pobočju Ojstrnika. Vzpenjamo se čez travnike, pot je kamnita in malo višje se priključi stari vojaški mulatjeri in zavije desno. Ob poti lahko opazujemo ostanke starih bunkerjev in kavern. Ostanki dogodkov, ki naj se nikoli več ne ponovijo. Na naslednjem razpotju se usmerimo levo in se mimo ostankov bunkerja vzpnemo direktno na vrh, kjer nas čakata tako vpisna knjižica kot tudi žig. Razgled z vrha je čudovit, saj se pred nami odpre ostenje zahodnih Julijcev, severne stene velikanov, ki so bile tako ljube Juliusu Kugyju; Viš in Montaž, bolj desno pa še Jalovec, Mangart.

Z vrha se po grebenu spustimo še do križa, odkoder lahko nadaljujemo kar naravnost po skrotastem pobočju, kjer lahko hitro zdrsnemo, zato svetujem, da se pri križu spet obrnemo desno in se vrnemo po poti pristopa.

Po vrnitvi na planino si moramo ogledati še miniaturno cerkvico Marije Snežne, ki smo jo prej opazovali z vrha. Povzpnemo se po travnatem slemenu. Prava idila se mi je zdela, ko so se na slemenu pasli konji. Zdeli so se mi kot divji mustangi. Od Marije Snežne lahko po poti 507 sestopimo nazaj do Rif. Nordio Deffar, kjer imamo parkiran avto.

Možnost pa je tudi, da se od Marije Snežne vrnemo nazaj na planino, sestopimo delno po poti pristopa, na razpotju skrenemo desno oz. naravnost po poti številka 403 do sedla Lom in se po makadamski cesti vrnemo na izhodišče, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2052 m

Višinska razlika: 902 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 3 zvezdice

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 30. junij 2015 / 11:16

Festival izkušenih mojstrov in mladih talentov

V četrtek se bo s koncertom Saksofonskega orkestra SOS in Zlate klasike začel jubilejni 20. Festival Bled, ki bo po natanko štirinajstih dneh izzvenel z napadom čelistov, nastopom skupine violončelist...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 3. junij 2013 / 13:02

Ponavljanje razreda

Takole proti koncu šolskega leta je kar nekaj staršev in učencev v veliki stiski. Tudi učiteljem ni lahko, ko se začnemo pogovarjati o tem, da naj bi otrok ponavljal razred. V večini primerov moraj...

GG Plus / ponedeljek, 3. junij 2013 / 13:00

Samopodoba

Ves teden se je Slovenija ukvarjala s Hildo Tovšak. Bila je prva, osrednja, udarna tema. Prizadeto so nas bombardirali z vsem, predvsem z ugibanji, celo videli so jo v Zagrebu. Slišal sem, da je po...

Kranj / ponedeljek, 3. junij 2013 / 12:56

Novoustanovljeni Rotaract za nakup defibrilatorja

Predoslje - Na Brdu pri Kranju so pred tednom dni ustanovili Rotaract klub Kranj. »Rotaract je dobrodelna organizacija za mlade od 18. do 30. leta, ki želijo pomagati ljudem okoli sebe in...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. junij 2013 / 12:55

Predlagajo prostovoljno članstvo

Stranka Nova Slovenija predlaga ukinitev obveznega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. junij 2013 / 12:17

V krizi še vedno inovativni

Zlata priznanja GZS za Gorenjsko prejele štiri inovacije iz treh podjetij.