V Gorenjski predilnici se ozirajo v druge panoge

V devetnajstih letih se je v Gorenjski predilnici v treh krizah tekstilna proizvodnja močno skrčila in ostala je le še petina zaposlenih. Ob sedanji krizi se ozirajo drugam: v predelavo odpadkov in turizem.

Škofja Loka – Lanski propad Gorenjskih oblačil, IBI-ja in Aquasave je pomenil, da so v tekstilni panogi na Gorenjskem ostale le še tri družbe: Odeja, Gorenjska predilnica in Zvezda. Kaj pomeni sedanja gospodarska kriza v že tako sicer kritičnem položaju tekstilne industrije, smo povprašali direktorja Gorenjske predilnice mag. Miho Ješeta.

Gorenjska tekstilna industrija zamira. Kaj se dogaja z Gorenjsko predilnico?

»V Gorenjski predilnici sem že skoraj dvajset let in v tem obdobju smo imeli tri velike krize. Prvo ob osamosvojitvi Slovenije 1990, 1991, drugo leta 1995 in tretjo v letih 2000, 2001. Vsako od kriz smo vzeli zelo resno in pripravili programe reševanja. Pri prvih dveh krizah smo krčili obseg poslovanja in le delno spreminjali strukturo proizvodnje, pri tretji krizi pa le slednje. Drugače rečeno: pri prvih dveh krizah so bili posegi predvsem kvantitativni, pri tretji pa predvsem kvalitativni v smeri opuščanja proizvodenj artiklov z manjšo dodano vrednostjo in povečanja proizvodnje z večjo dodano vrednostjo. Temeljito pripravljene sanacijske programe smo dosledno uresničevali.«

Kaj so ti ukrepi pomenili za zaposlene?

»Ko sem prišel aprila 1990, sem prevzel 840 zaposlenih, ko smo leta 1993 prebrodili prvo krizo, nas je bilo 620. Edini leti, ko smo brez prodaj našega premoženja poslovali resnično pozitivno, sta bili 1998 in 1999. Temu je sledila kriza tekstilne industrije in dogodki v povezavi z 11. septembrom 2001. Prisiljeni smo bili opustiti bombažno predilnico, v kateri proizvodnja ni bila rentabilna. Število zaposlenih je padlo na 420. Po sanacijskem programu iz leta 2003 smo razvijali nove artikle z višjo dodano vrednostjo in manj vloženega živega dela in število zaposlenih je postopoma padlo na 240.«

Ostala je torej le dobra četrtina zaposlenih. Koliko je bilo odpuščanja?

»Pri zmanjšanju števila zaposlenih za 600 ljudi je bilo le nekaj izjemnih primerov, ko smo ljudi odpustili v odprto brezposelnost. Praktično za skoraj vse smo poskrbeli na mehak način, z odhodom v pokoj, ali s čakanjem pred upokojitvijo.«

Ste pri zadnji sanaciji tudi kaj investirali?

»Pripravili smo investicijski ciklus za posodobitev opreme na vseh programih. Predlani in lani smo zaključili opremljanje v barvarni, kjer smo za barvanje in plemenitenje tkanin opremljeni z najmodernejšimi stroji. Konec lanskega leta, ko nas je ostalo še 208 zaposlenih, smo z novimi dozirnimi napravami in novim informacijskim sistemom Orgatex zaključili, zaokrožili modernizacijo opreme. Bili smo prepričani, da smo spet usposobljeni za rentabilno poslovanje. Žal nas je zaradi svetovne gospodarske krize prizadel velik upad naročil, letos v prvem polletju za okoli četrtino, in prvič, odkar vodim to družbo, si ne upam napovedati, kako bomo zaključili poslovanje v letošnjem letu.«

Bo potrebna nova sanacija? Koliko vas je še ostalo?

»Letos je prvič število zaposlenih padlo pod 200, bližamo se številu 180. Na vprašanje o sanaciji preprosto ne znam odgovoriti. Napravili smo prav vse, da bi se usposobili za dobičkonosno proizvodnjo, postali smo zelo fleksibilni in od naročil je odvisno, kako bomo preživeli. Srečujemo se s problemom, da je zaradi manjše proizvodnje ogrožena rentabilnost, ker ne deluje več ekonomija obsega.

To ni več le naša kriza, to je kriza tekstilne dejavnosti v Evropi. Problem je v tem, da so nekateri naši kupci v tej krizi propadli. Vprašanje je, kateri finalisti bodo v tekstilni industriji pri nas in v Evropi sploh obstali. Število zaposlenih se bo v Gorenjski predilnici še zmanjševalo, konec letošnjega leta predvidevamo le še 160 zaposlenih.«

Je še kje kakšna rezerva?

»Edina rezerva, ki jo sedaj vidimo, je pri energiji. Odločili smo se, da prihranke poiščemo pri porabi vode, ki naj bi jo reciklirali in s tem pridobili tudi toploto. Racionalizirati moramo tudi ogrevanje, zato pripravljamo posodobitev kurilnice, kjer bi poleg plina, kurili tudi z lesnimi odpadki. Oba ukrepa naj bi porabo plina, ki nas je letos finančno zelo prizadela, več kot prepolovila.«

Kje so še rešitve?

»Dejstvo je, da tekstilna industrija zamira. Tudi če se bo kmalu obnovila konjunktura, te na področju tekstila ne bo več. Že sedaj se bo od 180 zaposlenih le okoli 120 lahko še ukvarja s tekstilno proizvodnjo, ostalih 60 pa z drugim: trgovino, energetiko, delom v invalidskih delavnicah. Nam je od nekdanjih prostorov Gorenjske predilnice ostala še dobra polovica in del še nameravamo prodati za to, da zmanjšamo našo zadolženost ter obveznosti do dobaviteljev. Po mojih ocenah bomo leto zaključili z nekaj sto tisoč evri izgube.

Prepričan pa sem, da moramo perspektivo iskati v drugih panogah. Že se spogledujemo s predelavo odpadkov in odločili smo se, da se podamo v turizem. V tekstilno proizvodnjo, razen vlaganj v racionalizacijo energetske porabe, ne bomo več investirali.«

Imate že kaj konkretnih načrtov?

»Kar zadeva predelavo odpadkov, smo prepričani, da je to zelo perspektivna dejavnost, velika tržna priložnost in že z novim letom smo začeli s predelavo - razgradnjo odpadne računalniške opreme. Dejavnost predelave odpadkov je sicer v Sloveniji še pod vplivom nekaterih močnih lobijev, pa tudi cene surovin so zaenkrat nizke, vendar smo prepričani, da se bo to popravilo. Sedaj je čas, da se pripravimo in usposobimo. Trenutno tega še ne delamo na industrijski način, vendar bomo do tega tudi prišli.«

Kaj pa turizem?

»Že smo investirali v odkup objekta nekdanje Bistre na Spodnjem trgu, kjer nameravamo urediti hotel. Škofja Loka se mora turistično prebuditi, za to pa potrebuje 4 do 6 manjši hotelov, ki lahko sprejmejo za en avtobus gostov. Dokler se bomo v našem tisočletnem mestu zanašali le na enodnevne turiste na obisku, pravega turizma ne bo. Potrebujemo stacionarne goste, ki jim lahko z velikim zaledjem resnično marsikaj ponudimo. Prepričan sem, da mora Škofja Loka najti svoje mesto na turističnem zemljevidu Evrope.«

Kaj bi to pomenilo v smislu zaposlitev?

»Mi imamo kar nekaj izobraženih kadrov, ki jim moramo zagotoviti delo do upokojitve. Prepričan sem, da je to možnost, da jim ponudimo kreativno delo in nobenega dvoma ni, da bi bila to za Škofjo Loko dodana vrednost.«