Ustavimo nasilje (2)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 31. avgust 2009 / 06:00

Starši vse bolj pogosto sprašujejo, kaj lahko storijo, če njihov otrok obiskuje razred, v katerem so sošolci, ki izvajajo takšno ali drugačno nasilje.

Več ali manj jim vsi dajemo podobne nasvete, da se je potrebno pogovarjati, razčistiti stvari, povedati, ojačati otroka, ki je ustrahovan in podobno. Kljub temu da včasih to ne zaleže, nimamo veliko drugih možnosti. Sprašujem pa se, ali je s strani šolskega ministrstva in njihovega sistema res narejeno vse, kar je potrebno. Nekako dobivam občutek, da so to prepustili šolam in naj vsaka naredi, kot ve in zna. Zato bodo narejeni in izvajani vzgojni načrti pokazatelji sprememb ali pa tudi ne. Vendarle učitelji in vzgojitelji ne bodo mogli delati čudežev, če na svoji strani ne bodo imeli staršev in vse družbe. Zato bi se morali šolsko ministrstvo in ministrstvo za družino bolj uskladiti. V primerih, ko učenci izvajajo vsakodnevno nasilje, vidim kot edino uspešno možnost, da del te odgovornosti začnejo prevzemati starši. Konec koncev smo starši tisti, ki vzgajamo otroke, in če so otroci nasilni, bi moral v prvi vrsti biti to problem staršev. Tako pa se s tem ubadajo vsi drugi, samo starši tistih otrok ne, ki druge pretepajo in ustrahujejo. Kar je zapravljanje časa, saj nihče ne more narediti več kot starši. V vseh letih dela z otroki, ki so sebi in drugim povzročali težave, sem najbolj pogrešala aktivno vlogo staršev pri reševanju problemov. Kot vedno v takšnih primerih pa sem dobivala odgovore, da ti starši ne morejo, ne znajo ali nočejo drugače. Kar je v večini primerih navadna laž ali slab izgovor. Le peščica je takšnih, ki zaradi zdravstvenih, socialnih ali drugih razlogov tega v resnici ne zmorejo. Ko staršem nekdo zagrozi, zažuga s prstom, ukine denarno pomoč ali se uvede kakšen drug ukrep s strani socialne službe, so starši še kako motivirani, da naredijo kaj boljše. Motiv res ni pravi, pa vendarle. Prepogosto pozabljamo, da je dolžnost staršev vzgajati otroke in zanje skrbeti. Če tega ne počneš, je isto, kot bi vozil po nasprotnem voznem pasu.