Kočna z vrha Grintovca

Visokogorski treking, 4. dan

Grintovec (2558 m) - Jezerska Kočna (2540 m) - Češka koča (1543 m) - Zadnji dan visokogorskega trekinga bomo obiskali najvišjo goro Kamniško-Savinjskih Alp in goro, ki kljub svoji mogočnosti na samem vrhu premore prostora za dva človeka z nahrbtniki.

Še eno čudovito zgodnje jutro. Oskrbnica Vida v Cojzovi koči speče jajca na oko, še kava in pot lahko vzamemo pod noge.

Pri Cojzovi koči zavijemo levo, strmo navzgor. Po 10 minutah dosežemo razpotje; desno gre pot proti Skuti, mi pa zavijemo levo. Rahlo izgubimo na višini. Na naši desni so tako imenovane Jame in Dolge stene, kjer je pred desetletji še vodila tudi ena od markiranih poti na Grintovec, danes pa je to brezpotje, ki zahteva nekaj plezalnih sposobnosti. Pot nadaljujemo v smeri markacij. Vzpenjamo se levo preko strmega pobočja, ki je deloma travnato. Dosežemo znamenito Grintovčevo streho, ki je strma in kamnito skalnata. Vrh je videti blizu, a do njega je še kar približno ura hoje. Po kamniti strehi se pot vije navzgor in z vsakim višinskim metrom je lepši razgled. Vrh nam ima kaj ponuditi, saj je razgled izjemen; prva soseda Kočna pokaže v vsej svoji mogočnosti obe glavi, Kokrško in Jezersko; druga soseda Skuta se nam zahvali za včerajšnji obisk, vmes se razprostira atraktiven Dolgi hrbet; zadaj so Rinke, pa Mrzla gora itd.

Z vrha Grintovca sestopimo na severno stran, proti Mlinarskemu sedlu in na razpotju zavijemo levo proti Kočni. Spuščamo se po melišču, po skrotju in zavijemo pod Grintovčevo zahodno steno. Spustimo se precej globoko, povsem do melišča. Višinomer pokaže tisto, česar nimamo ravno radi; izgubili smo 500 višinskih metrov. Zavarovana plezalna pot nas popelje do Dolške škrbine. Pot z Grintovca do Dolške škrbine se imenuje Špremova pot. Z desne strani se naši poti priključi pot s Češke koče, pot, po kateri bomo kasneje sestopili.

Zavijemo levo proti Jezerski Kočni in kmalu smo tam, kjer ni muh, na tistem mestu, kjer je že marsikdo obrnil oz. na mestu, kjer običajno gornik vidi številne nahrbtnike. Pot po vzhodnem grebenu Kočne nas je namreč pripeljala do znanega preduha oz. pod skoraj gladke stolpe, kjer moramo nahrbtnik dati z ramen, če hočemo proti vrhu. Potrebna je previdnost. Splazimo se po trebuhu po ozki polici, pod stolpom, nad katerim se pne stena. Levo lahko stopimo rahlo vstran, vendar nikar preveč. Kočna je namreč zelo krušljiva. Do vrha so varovala bolj skopa, tla pod nogami pa tudi vse bolj drobljiva in krušljiva.

Vrh Kočne je pravo nasprotje sicer mogočne gore; vitek, majhen turnc, kjer je komaj prostora za dva človeka z nahrbtnikoma. Okoli nas je rdečkasta, krušljiva kamenina. Tukaj gor ni dobro, da nas ujame nevihta.

Pot lahko nadaljujemo naprej do Kokrške Kočne, kar nam bo vzelo 30 minut.

Spustili se bomo proti Češki koči na Spodnjih ravneh. Pot se imenuje po Francu Kremžarju z Jezerskega, ki je v začetku 20. stoletja odkril prehod in splezal na vrh. Za marsikoga je to najlepša in tudi najzahtevnejša pot v Kamniško-Savinjskih Alpah, a te ocene so vedno subjektivne. Spet gremo skozi preduh, na križišču pa zavijemo levo. Najprej prečimo izpostavljene, gladke plati, ki so odlično zavarovane, zato tudi ne predstavljajo večjega problema. Pot je odlično speljana skozi grape, pod previsi, po policah; sami naravni prehodi, z odličnimi varovali. Ko se spustimo že do melišča, predlagam, da ga izkoristimo in se po njem spustimo do snežišča. Ta spust je seveda precej hitrejši, kot če nadaljujemo po zavarovani, markirani poti, ki poteka po obrobnem skalovju, le podkovani moramo biti v hoji po melišču in snežišču. Na koncu melišča še odsmučamo po čevljih do konca snežišča, kjer se spet priključimo markirani poti. Dobro smo si skrajšali tole pot.

Na Češki koči sledi zaslužen počitek in po štirih dneh ocena celotnega visokogorskega trekinga in načrti za naslednjega. Hja, bilo je lepo, čudovito, le ruzak je bil pretežak. A s tem je treba računati, saj smo imeli s seboj celotno opremo, pa vsak dan tudi precej tekočine. Edinstven dopust ... zdaj pa domov pod tuš.

Nadmorska višina: 2558 m in 2540 m

Višinska razlika: 800 m + 500 m

Trajanje: 7 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 7. oktober 2019 / 14:26

Dobre volje ob vsaki uri

Marta Cerar Leskošek je najstarejša kamniška obrtnica, ena redkih izučenih ženskih urark pri nas in tudi urarska mojstrica, od nedavnega pa še častna članica Kluba mojstrov Slovenije. Družinska obrt U...

Medvode / ponedeljek, 7. oktober 2019 / 14:16

Pogled na novo šolo v Preski

V sejni sobi Občine Medvode so odprli razstavo arhitekturnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novo osnovno šolo v Preski. Še pred gradnjo nove šole posegi na obstoječi.

Železniki / ponedeljek, 7. oktober 2019 / 14:16

Potrebovali bodo novega zobozdravnika

Železniki – Zaradi napovedane upokojitve zobozdravnika koncesionarja Vladimirja Šalkoviča, ki naj bi paciente obravnaval še do junija prihodnje leto, se v Železnikih že pripravljajo na podelitev na...

Kranj / ponedeljek, 7. oktober 2019 / 14:16

Invalidski voziček še ne pomeni konca sveta

Društvo paraplegikov Gorenjske je s prireditvijo S srcem že 40 let v Kulturnem domu Primskovo obeležilo dolgoletno delovanje.

Kranjska Gora / ponedeljek, 7. oktober 2019 / 14:15

Nova razstava Jamski svet pod gorami

V Slovenskem planinskem muzeju so odprli novo razstavo in s tem obeležili sto trideset let organiziranega jamarstva na Slovenskem. Razstava je učna ura za vse, ki jamarske zgodovine ne poznajo zelo do...