Visokogorski treking, 4. dan

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 31. avgust 2009 / 06:00

Grintovec (2558 m) - Jezerska Kočna (2540 m) - Češka koča (1543 m) - Zadnji dan visokogorskega trekinga bomo obiskali najvišjo goro Kamniško-Savinjskih Alp in goro, ki kljub svoji mogočnosti na samem vrhu premore prostora za dva človeka z nahrbtniki.

Še eno čudovito zgodnje jutro. Oskrbnica Vida v Cojzovi koči speče jajca na oko, še kava in pot lahko vzamemo pod noge.

Pri Cojzovi koči zavijemo levo, strmo navzgor. Po 10 minutah dosežemo razpotje; desno gre pot proti Skuti, mi pa zavijemo levo. Rahlo izgubimo na višini. Na naši desni so tako imenovane Jame in Dolge stene, kjer je pred desetletji še vodila tudi ena od markiranih poti na Grintovec, danes pa je to brezpotje, ki zahteva nekaj plezalnih sposobnosti. Pot nadaljujemo v smeri markacij. Vzpenjamo se levo preko strmega pobočja, ki je deloma travnato. Dosežemo znamenito Grintovčevo streho, ki je strma in kamnito skalnata. Vrh je videti blizu, a do njega je še kar približno ura hoje. Po kamniti strehi se pot vije navzgor in z vsakim višinskim metrom je lepši razgled. Vrh nam ima kaj ponuditi, saj je razgled izjemen; prva soseda Kočna pokaže v vsej svoji mogočnosti obe glavi, Kokrško in Jezersko; druga soseda Skuta se nam zahvali za včerajšnji obisk, vmes se razprostira atraktiven Dolgi hrbet; zadaj so Rinke, pa Mrzla gora itd.

Z vrha Grintovca sestopimo na severno stran, proti Mlinarskemu sedlu in na razpotju zavijemo levo proti Kočni. Spuščamo se po melišču, po skrotju in zavijemo pod Grintovčevo zahodno steno. Spustimo se precej globoko, povsem do melišča. Višinomer pokaže tisto, česar nimamo ravno radi; izgubili smo 500 višinskih metrov. Zavarovana plezalna pot nas popelje do Dolške škrbine. Pot z Grintovca do Dolške škrbine se imenuje Špremova pot. Z desne strani se naši poti priključi pot s Češke koče, pot, po kateri bomo kasneje sestopili.

Zavijemo levo proti Jezerski Kočni in kmalu smo tam, kjer ni muh, na tistem mestu, kjer je že marsikdo obrnil oz. na mestu, kjer običajno gornik vidi številne nahrbtnike. Pot po vzhodnem grebenu Kočne nas je namreč pripeljala do znanega preduha oz. pod skoraj gladke stolpe, kjer moramo nahrbtnik dati z ramen, če hočemo proti vrhu. Potrebna je previdnost. Splazimo se po trebuhu po ozki polici, pod stolpom, nad katerim se pne stena. Levo lahko stopimo rahlo vstran, vendar nikar preveč. Kočna je namreč zelo krušljiva. Do vrha so varovala bolj skopa, tla pod nogami pa tudi vse bolj drobljiva in krušljiva.

Vrh Kočne je pravo nasprotje sicer mogočne gore; vitek, majhen turnc, kjer je komaj prostora za dva človeka z nahrbtnikoma. Okoli nas je rdečkasta, krušljiva kamenina. Tukaj gor ni dobro, da nas ujame nevihta.

Pot lahko nadaljujemo naprej do Kokrške Kočne, kar nam bo vzelo 30 minut.

Spustili se bomo proti Češki koči na Spodnjih ravneh. Pot se imenuje po Francu Kremžarju z Jezerskega, ki je v začetku 20. stoletja odkril prehod in splezal na vrh. Za marsikoga je to najlepša in tudi najzahtevnejša pot v Kamniško-Savinjskih Alpah, a te ocene so vedno subjektivne. Spet gremo skozi preduh, na križišču pa zavijemo levo. Najprej prečimo izpostavljene, gladke plati, ki so odlično zavarovane, zato tudi ne predstavljajo večjega problema. Pot je odlično speljana skozi grape, pod previsi, po policah; sami naravni prehodi, z odličnimi varovali. Ko se spustimo že do melišča, predlagam, da ga izkoristimo in se po njem spustimo do snežišča. Ta spust je seveda precej hitrejši, kot če nadaljujemo po zavarovani, markirani poti, ki poteka po obrobnem skalovju, le podkovani moramo biti v hoji po melišču in snežišču. Na koncu melišča še odsmučamo po čevljih do konca snežišča, kjer se spet priključimo markirani poti. Dobro smo si skrajšali tole pot.

Na Češki koči sledi zaslužen počitek in po štirih dneh ocena celotnega visokogorskega trekinga in načrti za naslednjega. Hja, bilo je lepo, čudovito, le ruzak je bil pretežak. A s tem je treba računati, saj smo imeli s seboj celotno opremo, pa vsak dan tudi precej tekočine. Edinstven dopust ... zdaj pa domov pod tuš.

Nadmorska višina: 2558 m in 2540 m

Višinska razlika: 800 m + 500 m

Trajanje: 7 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic