Delo v šolah bodo po novem usmerjali vzgojni načrti

Prihodnji teden bo šolski prag znova prestopilo 160.392 učencev, od tega 17.541 prvošolcev. Pred začetkom šolskega leta smo se pogovarjali z generalnim direktorjem direktorata za vrtce in osnovno šolo Borisom Černilcem, ki je bil dolga leta ravnatelj osnovne šole v Naklem.

Tudi letos se nadaljuje trend padanja števila vpisanih otrok v osnovno šolo, saj bo prvi razred obiskovalo 228 otrok manj kot lani. Kaj to pomeni za obstoj nekaterih manjših šol?

»Ta čas smo res v obdobju, ko število otrok v generaciji še upada. Sicer ne več tako drastično kot v preteklih letih, ampak nedvoumno se število oddelkov zmanjšuje. Obenem pa se zaradi sprememb v družbi povečuje število oddelkov podaljšanega bivanja. Zato ne zaznavamo primerov, da bi zaradi upadanja števila otrok šole morali zapirati, gre le za spremembo organizacije dela.«

Nekaj časa se je vendarle govorilo tudi o zapiranju šol …

»Dogajalo se je, da so zaprli kako podružnično šolo, a pri tem gre tudi za občinsko politiko, razmere v kraju in demografske podatke. Razen tega pa prihajajo generacije, ki so bistveno bolj številčne. Ta trend se bo v šoli obrnil čez tri, štiri leta, že zdaj pa ga zelo čutimo v vrtcih.«

Številni so prepričani, da ste pri ministrstvu nenaklonjeni ustanavljanju zasebnih šol, saj novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja predvideva, da zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi nje ogrožen obstoj edine javne osnovne ali glasbene šole v istem šolskem okolišu.

»Vsekakor ne zapiramo zasebnih šol, zagotovo pa je treba zagotoviti kakovostno delovanje šol v javni mreži.«

Bi se torej lahko zgodilo, da bi, recimo, zasebne šole v takem primeru ostale brez določenih sredstev?

»Ne, ampak če bi zasebna šola ogrozila vpis v javno šolo, bi dali zagotovo prednost javni šoli, ki je znotraj mreže slovenskih javnih šol.«

Prednost v kakšnem smislu?

»Vsaki šoli namenjamo denar za vpis otrok v oddelke in v tem primeru bi podprli obstoj oddelkov v javni šoli, v zasebni pa bi jih omejili.«

V javnosti je precej prahu dvignila tudi sprememba sestava svetov šol, ki jo uvaja omenjena novela – v šolskem svetu naj bi znova sedeli trije predstavniki ustanovitelja zavoda, trije predstavniki staršev in pet predstavnikov učiteljev.

»Nedvoumno je upravljanje šole potrebno v večji meri prepustiti tistim, ki v šoli delajo. S tega stališča se število članov sveta spreminja v korist zaposlenih znotraj šole.«

To lahko rečete tudi iz osebnih izkušenj kot dolgoletni ravnatelj?

»Kadar gre za pošten odnos med ustanoviteljem in vodstvom šole, je stvari vedno mogoče uskladiti, tako s starši kot ustanoviteljem in zaposlenimi. Če pa kakršnikoli drugi interesi stopijo v ospredje, potem gre za vprašanje moči in lobiranja, ki pa marsikdaj ni v korist dobre strokovne odločitve.«

Učitelji in učenci so se v preteklih letih že navadili, da je novo šolsko leto prineslo tudi številne novosti. Bo tudi letos tako?

»Letos jih pa ni prav veliko. Pripravlja se sicer novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki pa praktično ne vpliva na šolsko delo. Druga novost je spremenjen pravilnik o financiranju šole v naravi.«

Kaj prinaša ta pravilnik?

»V lanskem šolskem letu je bilo kar nekaj hudih besed na račun plačila dela oziroma povečanja obveznosti, ki jih učitelj opravi pri delu v šoli v naravi. Poiskala se je rešitev, ki je večinoma usklajena tudi s sindikati in bo ustrezno stimulirala učitelje, ki spremljajo učence v šoli v naravi.«

Kaj konkretno to pomeni?

»Gre za to, da bo učitelj, ki bo učence spremljal v šoli v naravi, pred odhodom z ravnateljem sklenil pisni dogovor o številu ur dežurstev oziroma dela preko polnega delovnega časa in številu ur stalne pripravljenosti v okviru šole v naravi. Pri tem so postavljene neke omejitve, in sicer da število ur dežurstev in dela preko polnega delovnega časa, za katerega učitelj dobi 130-odstotno plačilo, ne sme preseči pet ur na dan oziroma 16 ur na teden, število ur stalne pripravljenosti, za katere dobi 20-odstotno plačilo, pa je lahko največ šest ur na dan. To sta edini taki spremembi za novo šolsko leto, nobena pa neposredno ne vpliva na pedagoški proces.«

Kaj pričakujete od vzgojnih načrtov, ki so jih morali sveti šol sprejeti do 1. junija?

»Vzgojni načrt določa osnovni koncept dela v šoli ter način uresničevanja osnovnih ciljev in vrednot osnovne šole. Pri tem je treba upoštevati tudi interese in potrebe učencev, staršev in širšega okolja, v katerem šola deluje. Zato naj bi v njem predvideli način sodelovanja šole s starši in okoljem ter opredelili vzgojne in izobraževalne dejavnosti šole. Med vzgojne dejavnosti se šteje svetovanje, usmerjanje, pohvale, priznanja, nagrade … S temi vzgojnimi dejavnostmi želimo vzpodbujati varno in spodbudno okolje, da bi lahko dosegli temeljne cilje osnovne šole. Sestavni del vzgojnega načrta so še pravila šolskega reda, v katerem se opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, pravila vedenja in zagotavljanja varnosti ter določene vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil.«

Tudi sami ste bili vrsto let ravnatelj. Ali menite, da bi s tem lahko pripomogli k zmanjšanju vzgojnih težav v šolah?

»Prej je vzgojne ukrepe za kršitve pravil določal pravilnik o dolžnostih in pravicah učencev, ki ga bo zdaj nadomestil pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli, s katerim se ureja izrekanje vzgojnih opominov. Opomin se učencu izreče, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, pred izrekom opomina pa mora šola uporabiti vse ukrepe, ki jih zapiše v svojem vzgojnem načrtu. Šola bo poskušala individualno razreševati vsak primer posebej, in šele ko bodo vse možnosti izrabljene, se izreče opomin. Vzgojni opomin se lahko izreče le trikrat v enem šolskem letu. Ob drugem vzgojnem opominu šola že lahko začne s postopki prešolanja učenca brez soglasja staršev, vendar pa se to lahko zgodi šele po tretjem izrečenem opominu.«

Kako razširjena je pri pouku v slovenskih šolah uporaba sodobnih učnih pripomočkov, kot je recimo interaktivna tabla?

»Ministrstvo vsako leto pripravi razpis za sofinanciranje nakupa računalniške in druge opreme, recimo prenosnih računalnikov, fotoaparatov, interaktivnih tabel, pa tudi razpis za izdelavo didaktičnih gradiv v elektronski verziji. Šole se potem avtonomno odločajo za sodelovanje pri tem razpisu.«

Ste zadovoljni z odzivom?

»Sredstva, ki jih razpišemo, tudi porabimo. Zakaj se pa šole različno odločajo za sodelovanje na tem razpisu, pa je seveda treba vprašati njih.«

Koliko sredstev vsako leto namenite za to?

»Za sofinanciranje nakupa računalniške in programske opreme ter izdelavo didaktičnih gradiv na letni ravni ministrstvo zagotovi štiri milijone evrov, šole pa tri milijone evrov.«

Učitelji svoje delo dojemajo kot zelo stresno, čeprav sicer ta poklic ne sodi med najbolj ogrožene glede stresa. Zakaj menite, da je tako?

»Dolgo časa sem bil učitelj in ravnatelj in nikoli svojega dela nisem dojemal kot zelo stresnega.«

Ampak raziskava, ki jo je opravil sindikat vzgoje in izobraževanja, je pokazala drugače …

»Raziskavo sem prebral. Moje osebno mnenje je, da je učiteljski poklic zelo lep poklic, če greš z veseljem v službo in ga z veseljem opravljaš. Res pa je, da se stvari v družbi spreminjajo, prav tako zahteve in pričakovanja učencev in staršev. Včasih so ta pričakovanja nerealna in to povzroči stres tako v šoli kot doma.«

Po nekaterih raziskavah naj bi bili učenci celo pod večjim stresom kot učitelji.

»Šola od otrok nekaj zahteva in pričakovanja morajo biti visoka, saj vsak želi doseči največ. Prepričan sem, da učitelji znajo nagraditi pošteno delo, uspeh pa je odvisen od vloženega truda.«