Spoštovani g. Stušek, župan Radovljice

Lani ste sprehajali vašega psa po lepo urejenem pločniku zunaj naselja, nekje na Štajerskem. Kako lepo se je sprehajati varno po pločniku, to si že dolgo želimo vsi v radovljiški občini. Da v Radovljici ni strokovne načrtne gradnje infrastrukture, je pričalo preteklo celo zimo razkopano cestišče, mimo leškega Dvora tako rekoč pred vašim pragom.

Glede na to, da mesto Radovljica že nekaj let nima industrijskih paradnih konj, bi bilo zelo lepo, če morda vsaj 10 odstotkov denarja vrnete v okolje, kjer bolj ali manj uspešno delujeta Elan in Seaway. Ker ste še pred nekaj leti obljubljali številne zaposlitve. Želimo si urejene kolesarske steze proti Lescam in Radovljici.

 

Denar je prepotreben za obnovo zaščitene tehnične dediščine, kot so Rake, za izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, zamenjavo azbestnih cevi …, da ne naštevam naprej.

 

Če z davkoplačevalskim denarjem plačujemo letala in servisiranje letal Slovenske vojske, plače padalcem, ki so zaposleni v vojski in policiji, gorivo za njihove polete nad Radovljico, potem najdimo še toliko drobiža, da bodo zamenjali letalsko eliso, iz dvokrake v štirikrako, da bo hrup pilatusov znosnejši.

 

Moj ded Marjan Kokot je bil prvi upravnik Letališča Lesce, nisem bil nikoli proti letališču, sem pa proti neznosnemu hrupu in podaljševanju letališke steze, ki nima gospodarne koristi, glede na bližino Brnika. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji že kar nekaj zelo neizkoriščenih letališč, kot so Maribor, Sečovlje in vojaško v Cerkljah pri Brežicah in vsa ta večja letališča z asfaltno stezo nimajo nobenih boljših rezultatov v letalskem turizmu. Naj padalci trenirajo na vseh letališčih, pa bo takoj samo ena četrtina hrupa v Lescah.

 

Če je Bledu tako pomembno letališče za razvoj turizma, pa naj si privošči morda letališko stezo, kar na jezeru za hidro letala. To je zelo razširjen način letalskega prevoza v Kanadi. Glede na novo modro sodniško startno hišico so si že zgradili nadzorni stolp za letališče po vzoru leškega.

 

Če bo prišla v Slovenijo gospa Melanija ali znani igralec Travolta, potem bosta pristala na Brniku, ker imata preveliko letalo. Za tistih nekaj deset bogatih poslovnežev, ki priletijo v Slovenijo in letijo s poslovnimi malimi falkoni in podobnimi letali, pa je prav tako bolj primerno brniško letališče z vso svojo osvetlitvijo, radarji in gasilci. Za vse tiste, ki pridejo v Lesce letet športno, pa je ravno malo športno travno letališče čar, ki ga nimajo doma. Časi mednarodnih potniških povezav z Dunajem z DC3 Dakoto so minili. Torej ne vidim, kdo so letalci in kateri tipi letal, ki bi pristajali v Lescah.

 

Denar 2,4 milijona evrov bi preudaren in splošno razgledan, vizionarski župan znal koristno uporabiti in zgraditi na primer kolesarske steze, ki bi vsem gostincem v Radovljici prinesle več dobička kot pa podaljšanje letališke steze. Več prebivalcev bi uživalo in uporabljalo denar vložen v kolesarsko stezo. Če ga vložite v novo asfaltirano pristajalno stezo, bo uporabljalo ta denar samo 15-25 domačinov in 150 pilotov iz širše okolice in tujine.

 

Kranjska Gora je veliko pridobila z ureditvijo kolesarske steze, kjer vsak lep vikend na stotine ljudi uživa ali v kolesarjenju, na rolarjih, teku in pozimi v teku na smučeh, da ne govorimo, kako je to videti v vseh kolesarsko ozaveščenih državah, kot so Holandija, Avstrija, Italiji ...

 

Radovljica je idealna tako za družinska kolesarjenja kot športna, ker ponuja zanimiva izhodišča in zanimive terene tako za bolj zahtevne kot za bolj ležerne kolesarje.

 

Druga možnost je gradnja sončne elektrarne po obeh nasipih avtoceste, ki bi prinašala lep dohodek lokalni skupnosti.

 

To sta samo dva načina, kako bolj smotrno porabiti že plačani denar DARS-a v prid lokalni skupnosti. Denar, ki ga je plačal DARS, je nekakšna odškodnina lokalni skupnosti in naj bi bil namenjen vsem občanom, ne pa samo peščici letalcev ali še slabše tajkunu, ki bo olastninil letališče.

 

Zanimiv je še podatek, da so številne druge lokalne skupnosti uspele iztržiti v pogajanjih z DARS-om mnogo več za svoje interese.

 

Andrej Čufer, univ. dip. ing. arh., MBA