Stres naš vsakdanji (7)

Bolj kot človek koplje po svoji duši, več dela ga čaka. Bolj kot se ukvarja z drugimi, manj vidi samega sebe.

Tako se nam običajno pri stresu kot bumerang vrne vse tisto, kar smo nekam tlačili in se delali, da tega ni. Pri stresu so pomembni trije dejavniki. Da smo pozorni na svoje počutje in tako hitro prepoznamo znake alarma, ki nam jih pošilja telo. Poleg tega nas čaka vsakodnevno delo pri krepitvi psihofizične kondicije, na kar radi pozabljamo. Tretji dejavnik pa se nanaša na situacijo, ko smo preslišali znake alarma in se znajdemo v fazi izčrpanosti in takrat primerno ali pa neprimerno ukrepamo. Od vseh treh dejavnikov je odvisna kvaliteta našega življenja. Iz srca vam priporočam moje priljubljeno poletno branje z naslovom »Srečni kar tako«. Knjiga je kot nalašč napisana za razmišljanje o tem, zakaj smo srečni ali nesrečni. Poleg tega je v njej kopica dejavnosti, ki nas spravijo iz pasivnega v aktivno stanje in v odgovornost do svojega življenja. Skupna točka napisanega pa je v tem, da sreča ni naključje in da okoliščine nimajo tako velikega pomena kot jim pripisujemo. Na večino našega odzivanja in krmiljenja lahko vplivamo sami in množica informacij, ki jih vsak dan dobivamo ne sme in ne more biti povod za našo srečo ali nesrečo. Tako kot so dejali že zdavnaj modreci – problemov ni, je le naš odziv na dogodke. Zamudiš letalo – je to sreča ali nesreča – kdo bi to vedel? Izgubiš službo – sreča ali nesreča? Zlomiš si nogo – sreča ali nesreča? Vse je odvisno od posameznikovega gledišča. Zato je tudi pojmovanje stresa osebna stvar. Nekomu je stres že skrb za otroke in kuhanje kosila, drugemu povzroča stres vožnja do Ljubljane, tretjemu modra nogavica med belim perilom. Vendarle smo zato optimisti na boljšem, čeprav nam nekateri očitajo naivno razmišljanje o tem, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Če bomo pogledali čez sto let na svoje življenje, kaj bomo videli? Kaj se je splačalo? Za kaj smo se sekirali in zakaj premalo smejali?