Lesene umetnine za zadnje slovo

V podjetju Menina, d. d., ki je eno od vodilnih evropskih proizvajalcev pogrebne opreme, na leto izdelajo okoli 60 tisoč krst, a delež klasičnih pokopov se iz leta v leto manjša, saj je pri nas kremiranih že 70 odstotkov pokojnikov. Trgu se prilagajajo tudi z lesenimi žarami in krstami za petičneže.

Misel na pogreb in pogled na krsto, čeprav umetelno izdelano po načrtih priznanih oblikovalcev, večini ni nič kaj prijetna, a ker se s pogrebno opremo, žal slej ko prej sreča prav vsak od nas, kamniški Menini dela ne manjka. Podjetje se je iz manjše pohištvene mizarske delavnice s sedežem na Lazah v Tuhinjski dolini leta 1964 preusmerilo v izdelavo krst, se nekaj let kasneje preselilo v Šmarco, danes pa se lahko pohvalijo z mestom v samem vrhu evropskih proizvajalcev pogrebne opreme – krst, lesenih žar, lesenih nagrobnih obeležij in opreme za mrliške vežice.

A pogrebne navade so se sčasoma precej spremenile, veliko razlik pa prinašajo tudi tuji trgi, čemur se morajo nenehno prilagajati, zato denar še zdaleč ni zaslužen zlahka. »V zadnjih tridesetih letih opažamo velike spremembe v odnosu Slovencev do tradicionalnega pokopa v krstah. Za razliko od večine Evropejcev in Američanov smo Slovenci zelo hitro in množično sprejeli upepelitve in žarne pokope, tako da smo v tem pogledu danes edinstveni v evropskem prostoru. V zadnjih petnajstih letih je interes za žarne pokope s 30 narasel na 70 odstotkov. Največ žarnih pokopov je v osrednji Sloveniji in mestih, najmanj pa na podeželju. Pokop v krsti je preprosto odvisen od lokalnih navad,« pravi direktor Jože Homar, ki podjetje z nekaj več kot sto zaposlenimi uspešno vodi že petnajst let, ter dodaja, da je najmanj – zgolj petnajst odstotkov, žarnih pokopov v Italiji in na Poljskem, veliko pa jih je tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji. Njihov trg je praktično vsa Evropa, kamor so se v zgolj nekaj letih uspešno razširili po izgubi jugoslovanskega trga, v prihodnje pa nameravajo največ v Šmarci izdelanih krst prodati na italijansko, švicarsko in francosko tržišče.

In če marsikdo pomisli, da je krsta pač le – krsta, skrbno izdelan prodajni katalog in galerija izdelkov pokažeta, da je različnih modelov krst, ki jih izdelujejo v Menini, kar tristo. Številne med njimi so umetelno izrezljane in okrašene z različnimi kovinskimi dodatki in blagom, pri načrtovanju marsikatere sodelujejo tudi s svetovno priznanimi oblikovalci. Oblike se v osnovi delijo na ameriško, italijansko-francosko, avstrijsko, nemško in klasično, v resnici pa ima praktično vsaka večja pokrajina svojo obliko krste. Nekatere so šestkotne, druge bolj zaobljene, pri nekaterih so pokrovi nižji, pri drugih višji. Večina jih je izdelanih iz topolovega in hrastovega lesa, ki ga večinoma uvažajo iz Srbije, samo lani pa so ga za krste porabili skoraj 10 tisoč kubičnih metrov. Na leto pa prodajo tudi približno 350 krst iz svoje prestižne kolekcije, ki jo zaznamuje vrhunski dizajn in izbira najboljših materialov. Prav tovrstna kolekcija Menino postavlja celo na svetovni zemljevid, za najbogatejše stranke, ki si tudi na onostranstvo želijo oditi v svojem stilu, pa poskrbijo z najbolj prestižnim modelom krste Diamant, ki je izdelana iz lipovega in topolovega lesa v barvi mahagonija, pokrovom iz rumenega usnja ter vdelanim steklom v obliki diamanta.