Večina pešcev na cestah umre v temnem delu dneva
Podatki za petletno obdobje (2014–2018) kažejo, da približno dve tretjini pešcev umre v temnem delu dneva, zato aktivna raba odsevnikov v temi in mraku lahko reši življenje.
Na Gorenjskem je bilo v prvih devetih mesecih v prometnih nesrečah udeleženih 52 pešcev (devetnajst več kot lani), samo trije pa so po trčenjih ostali nepoškodovani. Zaradi posledic trčenja je tako letos kot lani umrl po en pešec. Precejšen delež nesreč se je v letošnjem letu zgodil na prehodih za pešce zaradi velikih napak voznikov, ki so pešce bodisi spregledali bodisi so se prehodu približali z neprilagojeno hitrostjo in se jim ni uspelo pravočasno ustaviti, ugotavljajo na Policijski upravi Kranj. Pešci so povzročitelji nesreč le v manjšem deležu, letos so jih povzročili šest, so še dodali.
Teža poškodb pešca, v katerega trči motorno vozilo, je tesno povezana s hitrostjo. Višja, kot je hitrost, težje bodo posledice pri pešcu. Po nekaterih podatkih pri 40 km/h trčenja z vozilom ne bi preživel šestletni otrok, pri 50 km/h bi umrl desetletni otrok, odrasla oseba pa trčenja ne bi preživela pri 60 km/h, so ob začetku tokratne nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev opozorili na Policijski upravi Kranj. Hitrost je tudi sicer eden od najpogostejših razlogov za nesreče.
Ljubljana, Kranj – V Sloveniji se največ nesreč z udeležbo pešcev zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa spolzke, so opozorili na novinarski konferenci Agencije za varnost cestnega prometa (AVP), s katero so predstavili nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost pešcev Bodi viden – bodi previden, ki bo trajala do 13. oktobra. Z njo želijo opozoriti na varnost pešcev, ki spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, s poudarkom na varnosti otrok in starejših udeležencev v prometu, je povedala v. d. direktorice AVP Vesna Marinko.
Poostren nadzor policije
Poleg preventivno-vzgojnih terenskih akcij bo v času nacionalne akcije potekal tudi okrepljen nadzor s strani policije, ki bo spremljala pravilno ravnanje tako voznikov kot tudi pešcev v cestnem prometu, je ob tem napovedal Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. »Ne pozabimo, da v prometu pešci nimamo absolutne prednosti, ter poskrbimo, da smo vidni in – zaradi upoštevanja predpisov – tudi predvidljivi. Policisti bomo v času med 1. in 13. oktobrom, ko bodo potekale aktivnosti za večjo varnost pešcev, poleg opozarjanja na varnost pešcev v cestnem prometu izvajali tudi poostrene nadzore, kjer bomo pozorni na nepravilnosti pešcev, posebej pa na kršitve voznikov motornih vozil v povezavi s pešci,« je dejal.
Odsevnik uporabljajo le redki
Aktivna raba odsevnih teles v temi in mraku lahko reši življenje, česar pa se kot pešci zelo slabo zavedamo. Lani je na primer na slovenskih cestah umrlo enajst pešcev, od tega kar devet v temnem delu dneva. Podatki za petletno obdobje (2014–2018) pa kažejo, da približno dve tretjini pešcev umre v temnem delu dneva, ko je vidljivost slabša. Nihče izmed umrlih pešcev od leta 2014 dalje ni imel odsevnega telesa, je opozorila Marinkova. »Prav tako so podatki pilotnega opazovanja pešcev, ki smo ga na Agenciji za varnost prometa izvedli leta 2017, pokazali, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek – le 1,2 odstotka pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak, 4,2 odstotka neko drugo odsevno površino, kar 93 odstotkov pešcev pa ni uporabljalo nobenega odsevnika. V času nacionalne preventivne akcije zato k povečanju uporabe odsevnih teles pristopamo še bolj aktivno,« je dodala. V ta namen je tako včeraj v petdesetih slovenskih občinah potekala skupna koordinirana terenska akcija, v kateri so razdelili 16 tisoč odsevnih teles.
Problematični tudi alkohol in telefoni
Tudi pri pešcih je zelo prisotna problematika alkohola. Ko so na primer lani pri petih od sedmih umrlih pešcih, ki so bili povzročitelji prometne nesreče, preverili prisotnost alkohola in prepovedanih drog, so ugotovili, da so bili kar štirje pod vplivom alkohola, eden pa tudi na droge. Povprečna stopnja alkohola pri umrlih je bila visoka, kar 1,62 promila. V zadnjih petih letih (2014–2018) je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev umrlo enajst pešcev, kar v osmih primerih pa so bili alkoholizirani pešci sami povzročitelji prometne nesreče.
Z vidika tveganj za varnost pešca je Marinkova opozorila tudi na uporabo mobilnih telefonov, ki odvračajo pozornost od dogajanja v prometu, po raziskavah pa se reakcije pešca zmanjšajo celo do šestdeset odstotkov. V ospredje je postavila tudi nove oblike e-mobilnosti, kot so e-skiroji, ki vse bolj zavzemajo površine, namenjene pešcem, zato je AVP že predlagal posodobitev zakonske ureditve. Glede morebitne uvedbe kazni za pešce, ki ob prečkanju ceste uporabljajo mobilni telefon, kot jih ponekod že poznajo, je Kapun dejal, da te za zdaj še niso predvidene. »Zagotovo pa se strinjam, da velikokrat vidimo pešca, ki gre tudi čez prehod za pešce, kjer ima sicer prednost, a niti malo ne pogleda ne levo ne desno, ker ga tedaj bistveno bolj zanima vsebina, ki jo ima izpisano na ekranu telefona,« je ob tem dejal.
Voznike so ob tej priložnosti še pozvali, da pešcem odstopijo prednost na prehodih in prilagodijo hitrost vožnje, posebej v naseljih, pešce pa opozorili, naj se vedno prepričajo, da razmere omogočajo varno prečkanje.