Pomagata ohladitev in pitje

Z zdravnico specialistko interne medicine Marijo Mulej iz Splošne bolnišnice Jesenice smo se pogovarjali o nevarnostih, ki jih prinašajo visoke poletne temperature, in o tem, kako lahko preprečimo nevarno pregretje telesa, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap.

Pred nami je še več kot polovica počitniškega avgusta, ko bodo verjetno še prišli dnevi, ko se bodo temperature povzpele na 30 stopinj ali več. Kdaj lahko govorimo o nevarnem pregretju telesa in vročinski izčrpanosti?

»Vročinska izčrpanost lahko nastane, če ob prekomernem znojenju, ki je posledica visokih zunanjih temperatur, ne nadomeščamo izgubljenih soli in tekočine. Znaki vročinske izčrpanosti so izrazito potenje, utrujenost, nemir, povečan srčni utrip, nizek krvni tlak, hladna, bleda in vlažna koža. Če smo dlje časa v toplem prostoru, lahko omedlimo, ker se kri zbira v žilah nog, ki so zaradi visokih temperatur razširjene. Vročinska izčrpanost je prehodno stanje, ki se ob ustreznih ukrepih povsem popravi. Najpomembnejša ukrepa pri vročinski izčrpanosti sta ohladitev telesa in nadomeščanje tekočine. Prizadeta oseba naj leži z glavo nekoliko nižje in, če je le mogoče, v hladnem prostoru. Po požirkih ji dajemo piti hladno, nekoliko slano ali izotonično raztopino.«

Najhujša oblika vročinskega stanja je vročinska kap. Kakšni so njeni simptomi in kako lahko ukrepamo?

»Kadar pri vročinski izčrpanosti ne ukrepamo dovolj hitro, se lahko razvije vročinska kap. Pri vročinski kapi pride do pregretja možganov in do odpovedi mehanizmov za regulacijo telesne temperature. Koža je vroča, suha, pordela, prizadeti se ne poti več, srčni utrip in dihanje sta pospešena. Pojavijo se glavobol, zmedenost, motnja zavesti in krči, telesna temperatura pa zraste na 40 do 41 stopinj Celzija. Vročinska kap je življenjsko ogrožajoče stanje; če ne ukrepamo dovolj hitro, lahko privede do trajne možganske okvare ali celo smrti. Ukrepati moramo zelo hitro, prizadeti mora čim prej v bolnišnico. Do takrat pa ga zavijemo v mokre odeje in pahljamo, da pospešimo izgubo toplote z izhlapevanjem. Koristno je tudi hlajenje s snegom ali ledom ali potopitev v reko ali jezero.«

Kako se lahko zaščitimo pred nevarnostjo vročinske izčrpanosti in kapi?

»Ob visokih zunanjih temperaturah moramo predvsem dovolj piti, saj lahko telo izloči tudi do dvanajst litrov znoja na dan dnevno. V primeru telesne vadbe je pomembno, da za hidracijo poskrbimo že pred vadbo, med njo pa pijemo po malo vsakih pet do deset minut. Nadomestiti moramo izgubljene minerale. S potenjem izgubimo veliko elektrolitov (predvsem kalij in natrij), ki sicer skrbijo za pravilno delovanje mišic in živčevja. Izgubo lahko nadomestimo s športnimi pijačami ali s kombinacijo hrane, ki jo solimo bolj kot sicer, in pitjem vode. Prehranjujmo se zmerno, izogibati se moramo prevelikih obrokov hrane, pikantne, vroče, težke hrane. Uživanje alkohola in kave odsvetujemo, ker delujeta diuretično oziroma povečujeta izločanje urina. Priporočljivi so manjši prigrizki in hrana, ki ni energijsko bogata. Izbirajte hrano, bogato z vodo – to sta sadje in zelenjava. Oblačila naj bodo lahka, ohlapna, svetlih barv. Pomembno je pokrivalo in sončna očala.«

Ste v letošnjem poletju v jeseniški bolnišnici že imeli kakšen primer tovrstnih težav?

»Kljub visokim temperaturam v zadnjih dneh je bilo bolnikov, ki bi potrebovali pomoč zaradi vročinske izčrpanosti, malo. Imeli smo primer tujega planinca, ki se je, nevajen telesnih naporov sredi dne, ob visokih temperaturah vzpenjal v hrib in zaradi izsušitve izgubil zavest. V bolnišnico so ga pripeljali s helikopterjem.«