Družba Color bo po novem letu le blagovna znamka

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 13. avgust 2009 / 06:00

Medvoško tovarno barv, lakov in smol je recesija kar precej prizadela, vendar so trendi ugodni in pričakujejo, da bodo leto zaključili brez izgub. Z novim letom jo bodo pripojili k Heliosu.

Medvode – Industrijo barv, lakov in smol, ki je s Heliosom na čelu ena najuspešnejših panog v državi, je gospodarska kriza kar občutno prizadela, saj je v dobršni meri odvisna od obsega investicij in avtomobilske industrije. Član skupine Helios je tudi medvoški Color in zanimalo nas je, kako se spoprijemajo z recesijo. Pogovarjali smo se z direktorjem Matjažem Hafnerjem.

Predsednik uprave Skupine Helios Domžale, katere član je tudi Color, Uroš Slavinec je pred nedavnim dejal, da se skozi krizo poskušate pretolči s čim manj buškami. Koliko »bušk« je kriza prizadejala Colorju?

»V naši panogi so posledice recesije kar precej občutne, kar čutimo tako v Skupini Helios kot tudi v Colorju. Prodaja nam je v prvem polletju upadla za 40 odstotkov, zato smo bili prisiljeni občutno znižati vse stroške. K sreči so trendi sedaj ugodni.«

Imate več različnih programov. Pri katerem je največji izpad prodaje in čemu to pripisujete?

»Naš nosilni program, ki predstavlja nekaj manj kot petdeset odstotkov naše prodaje, je proizvodnja smol, ki se uporabljajo tudi v avtomobilski industriji. Kolikšna je kriza v avtomobilski industriji, je znano. Drugi program so premazi, ki predstavljajo okoli 35 odstotkov prodaje. Te prodajamo predvsem na domačem trgu in pri tem se pozna zmanjšanje investicij. Pri tretjem programu praškastih premazov, ki jih proizvedemo nekaj manj kot tri tisoč ton na leto in pomeni preostalih okoli 15 odstotkov, še vedno nimamo dovolj velikih količin, da bi ta program nosil dobiček.

Ker sem omenil zmanjšanje investicij, kar je vplivalo na prodajo premazov, naj vseeno povem, da nam je med drugim uspelo pridobiti posle pri investiciji novomeške Krke, pri postavitvi nove linije v Salonitu Anhovo; naši premazi so bili uporabljeni tudi pri pretočni elektrarni Avče na Soči.«

Kaj pomeni 60-odstotni upad prodaje za vaše poslovanje?

»V prvem četrtletju smo poslovali z izgubo, v drugem četrtletju pa smo jo z vsemi ukrepi že odpravili in poslovali pozitivno. Tako bomo ob polletju blizu poslovanja z ničlo. Trendi so za drugo polletje pozitivni in ocenjujemo, da bomo leto zaključili na okoli 70 odstotkih lanskega prometa, kar bi tudi ob koncu leta pomenilo poslovanje blizu ničle.«

Kaj so varčevalni ukrepi pomenili za delavce?

»Najprej naj poudarim, da v teh petih letih nismo nikogar odpustili, pač pa se je število zaposlenih zmanjševalo na mehak način (z upokojevanjem, prostovoljnimi odhodi) in delnim nepodaljševanjem pogodb za določen čas. Februarja smo vsi zaposleni prešli na skrajšan 36-urni delovnik, junija pa smo ga ukinili v proizvodnji smol in premazov. Sedaj skrajšani delovnik podaljšujemo le še za režijo, v proizvodnji pa nam praktično začenja že primanjkovati ljudi. Trenutno je v Colorju zaposlenih 320 ljudi. Ko je Helios prevzel Color, jih je bilo 352.«

Mineva pet let, odkar ste postali del sistema Helios. Kaj je za vaše poslovanje pomenila ta vključitev?

»Vključitev Colorja v sistem Heliosa ni bistveno vplival na proizvodne programe Colorja. Prednost vključitve je zlasti na nabavni strani, kjer po zaslugi Heliosove dobre bonitete nabavljamo surovine po nižjih cenah, sinergije so tudi pri združevanju nekaterih drugih funkcij: financ, informatike, čeprav ocenjujem, da bi v tej smeri lahko napravili še več. Žal smo na nekaterih premaznih programih omejeni le na trge nekdanje skupne države.«

Vaša najpomembnejša investicija je bila pred dvema letoma v obrat za praškaste premaze. Kako ste zadovoljni s tem projektom?

»Omenil sem že, da pri praškastih premazih še ne dosegamo količin, ki bi z ekonomijo obsega prinašale dobiček. Ko so se v 80. letih praškasti premazi začeli uveljavljati, so imeli tudi dobro ceno, kar pa se je v zadnjih petih do desetih letih bistveno spremenilo. Konkurenca je velika in cene nižje. Nekaj rezerve imamo s povečanjem prodaje bolj donosnih proizvodov (za fasadne elemente, »kovinske barve«), pri organizaciji proizvodnje in tehnoloških prilagoditvah.«

Razvijate program še naprej?

»Prav letos smo s posredovanjem države dobili evropska sredstva za raziskave naprednih barv in smol na bazi nanotehnologije, med njimi spektralno selektivnih barv. Te skupaj s kemijskim inštitutom že nekaj časa razvijamo za sončne kolektorje, pa tudi za vojaške potrebe.«

Nov obrat ste gradili s krediti. Jih zmorete redno odplačevati?

»Da, vsekakor. Naša kapitalska ustreznost je še vzdržna. Tudi sicer nimamo težav z bankami, kar je zasluga tudi dobre bonitete Heliosa, d. d.«

Upravo imate še vedno na stari lokaciji v središču Medvod. Kdaj se nameravate izseliti?

»Lokacija je že prodana mariborski gradbeni družbi MTB, ki namerava na tem mestu graditi poslovno stanovanjske objekte. Kriza je nekoliko upočasnila našo gradnjo objekta za razvojne laboratorije in upravo v Preski, zato računamo, da se bomo selili aprila prihodnje leto.«

Ste že imeli letošnjo redno skupščino družbe?

»Skupščina družbe bo 21. avgusta in Helios želi, da naj bi tedaj napravili nekatere pomembnejše korake. Sprejeli naj bi namreč sklep o iztisnitvi malih delničarjev. Teh je sedaj v Colorju okoli dva tisoč in imajo približno petodstotni delež. Po cenitvah sodnega pooblaščenca ter opravljeni reviziji je bila določena cena za delnico v višini 8,56 evra, kar je za približno polovico manj, kot je Helios dal za delnice Colorja pred petimi leti.

Še pomembnejši pa je zagotovo predlog sklepa, da z novim letom 2010 Color preneha obstajati kot samostojna družba in se pripoji Tovarni barv, lakov in umetnih smol Helios Količevo. Color se bo ohranil le kot blagovna znamka.«