Za onesnaženost kriva človeška nevednost

Nepremišljena naselitev rib v nekaterih visokogorskih jezerih je privedla do porušenja jezerskih ekosistemov. V jezerih je namreč povzročilo številne negativne spremembe, ki so vplivale na kakovost vode v jezerih, zaradi tega pa so ogroženi tudi viri pitne vode.

»Ob zadnjem obisku Triglavskih jezer sem bil šokiran nad žalostnim stanjem Dvojnega jezera. Alge so se razširile po obeh jezerih in vse naokoli zaudarja po gnilih algah,« je pred dnevi razočarano ugotavljal gorski vodnik Stane Klemenc. Največji krivec za take razmere v tem in še nekaterih drugih visokogorskih jezerih je človek, ki je z naselitvijo rib v okoljih, v katerih jih do takrat ni bilo, porušil jezerski ekosistem.

»Pojav rib v Dvojnem in Črnem jezeru, pa tudi v jezeru na Planini pri jezeru in Krnskem jezeru skoraj gotovo ni bil naravni proces. Verjetno se je neozaveščenim ljudem zdelo, da je voda pač voda in v vodi živijo ribe in jih je prinesel tja,« je pojasnil vodja znanstveno raziskovalne službe Triglavskega narodnega parka Jurij Dobravec. S tem, je nadaljeval, je povzročil (ne)slutene spremembe, tudi izumrtje nekaterih endemičnih vrst, ki so živele samo tukaj. V Dvojno jezero so namreč leta 1991 naselili jezersko zlatovčico iz Bohinjskega jezera, do takrat pa v tem jezeru ni živela nobena vrsta rib. »Težko bi rekel, kaj je botrovalo temu oziroma zakaj ribiči delajo skrajne neumnosti. Za večino ribičev očitno štejejo zgolj ribe za na krožnik. Za naselitev rib v tem jezeru je tako verjetno krivo človeško neznanje oziroma nevednost ali zgolj neumnost,« razmišlja biolog pri Zavodu za ribištvo Slovenije Miha Ivanc. Kot pravi, naj bi si pri vnosu rib v Dvojno jezero pomagali celo s helikopterjem.

Mladice, ki so jih naselili v jezeru, so se po besedah dr. Antona Branclja z oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov pri Nacionalnem inštitutu za biologijo začele drstiti po treh letih, od takrat pa so se razmere v tem jezeru začele bliskovito slabšati. »Najprej so izginile živali, s katerimi so se ribe hranile, in sicer drobni planktonski rakci in ličinke vodnih žuželk – enodnevnic in mladoletnic. Vse te vrste so se 'pasle' po algah, ki rastejo v jezerih, in količino alg vzdrževale na normalni ravni,« je pojasnil Brancelj in dodal, da je to delovalo nekaj tisoč let, človek pa je z naselitvijo rib omenjeno ravnotežje porušil in alge so se začele nenadzorovano razmnoževati. »Jeseni začnejo alge na dnu jezera masovno odmirati, kar povzroči gnitje in s tem poslabšanje kakovosti tega sistema.« Sedanji ekosistem je po besedah Jurija Dobravca popolnoma drugačen kot pred naselitvijo rib. »Biološka raznolikost je bila bistveno večja, v vodi je živelo več vrst drobnih rakov, ki so bili potem odlična hrana novim naseljencem. Pri ribah se zdaj opaža kanibalizem – ko ni hrane, začnejo žreti druga drugo.« Pri hranjenju so zelo agresivne, je pojasnil Miha Ivanc, saj morajo nadoknaditi težo tudi za tisto obdobje leta, ko ni hrane.

Sodelavci Triglavskega narodnega parka, zavoda za ribištvo in Nacionalnega inštituta za biologijo so že v letu 1997 izvedli prvi poskus izlova rib s pomočjo ribiških mrež. A so pri tem naleteli na nepredviden problem, saj so se na mrežah v kratkem času nabrale alge, zaradi česar so postale dobro vidne in so se jim ribe začele izmikati. »Da bi jezero popolnoma sanirali, bi morali izloviti vse ribe, kar se je izkazalo za skoraj nemogoče. Zato bo treba te izlove redno ponavljati, da bi populacijo zdesetkali do te mere, da se ne bi več mogla sama obnavljati,« je pojasnil Miha Ivanc, ki še dodaja, da bo to zagotovo dolgotrajen in tudi zelo drag projekt. Zato bodo za te projekte poskušali pridobiti tudi evropska sredstva, je pojasnil Jurij Dobravec. Ob tem, dodaja, pa bo potrebno tudi ozaveščanje javnosti. Ljudje se po njegovem vse bolj zavedajo, da so globalne in lokalne spremembe v naravi posledica prav naših nepremišljenih dejanj. »Hitro se pokaže človekova brezbrižnost in neposlušnost za svarila, ki jih organizacije in posamezniki razglašamo že desetletja. Žal je prepozno, ko voda postane motna in zasmrdi,« je pojasnil in dodal, da je bistveno cenejša preventiva kot kasnejše zdravljenje. Dokončno rešitev, je še dodal Dobravec, bo našla narava sama. »Po izkušnjah po svetu pa bo za to potrebno nekaj desetletij,« je končal.