Slovenci, malo več poguma

S to mislijo je v nedeljo na Višarjah sklenil svoje predavanje etnolog in sociolog Silvester Gabršček z ministrstva za kulturo.

Višarje – V nedeljo, 2. avgusta, se je okrog tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva udeležilo 21. romanja treh Slovenij k Marijinemu svetišču na 1790 metrov visokih Višarjah/Monte di Lussari v Kanalski dolini v Italiji. Romanje želi spodbujati sodelovanje Slovencev v državi Sloveniji z rojaki v sosednjih državah in po svetu. Nekateri so se v jutranjem hladu iz Žabnic/Camporosso povzpeli na goro peš, večina pa s sodobno gondolsko žičnico. Letošnje romanje, ki sta ga organizirala Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov, se je začelo že v četrtek, 30. julija, z višarskimi dnevi mladih na temo Moje korenine in s spoznavanjem Kanalske doline in Rezije. Z mladimi so bili etnolog in sociolog Silvester Gabršček, predsednik Zveze izseljenskih duhovnikov Janez Pucelj in strokovni sodelavec v Evropskem parlamentu Klemen Žumer.

Nedeljsko srečanje na Višarjah je začel Silvester Gabršček s predavanjem Kje so meje? Ko je govoril o različnih mejah v našem življenju, ki so nam jih postavljali drugi tudi zato, da bi nas slabili, je dejal, da nam je sedaj, ko imamo svojo državo, lažje, vendar se obnašamo, kot da ne bi vedeli, kaj bi z njo. Spomnil se je zavednih Slovencev, tudi duhovnikov, ki so v neprijaznih razmerah negovali in spodbujali slovensko identiteto, samozavest, kulturo in jezik. Danes, ko vidnih meja ni več, se vseeno sprašujemo, kje so še ostale. Ali nastajajo nove? Ali smo jih ukinili samo zato, da bi omogočili lažji pretok kapitala, pri vrednotah, kulturi, jeziku in sožitju pa smo jih obdržali. Sedanja kriza znova postavlja vprašanje spoštovanja vrednot, tudi krščanskih, ki smo jih zanemarjali. Čisto brez meja pa le ne gre, je dejal Silvester Gabršček. Odločno jih moramo postaviti pri obrambi naše identitete in ob tem spoštovati druge, da bodo lahko tako, kot želimo mi, govorili in peli, kot jih je mati učila. »Slovenci, imejmo malo več poguma, saj nas predvsem narodna zavednost in samozavest delata enakopravne. Tudi v Sloveniji skušajmo spoštovati svoj jezik in kulturo tako, kot ju spoštujejo rojaki v zamejstvu in po svetu,« je povedal Silvester Gabršček. V razpravi po predavanju je bilo slišati tudi opozorila, da naj narodno zavedno ravna tudi »evropska smetana«, Slovenci, ki delajo v ustanovah Evropske unije. Urška Makovec iz Vipavske doline, ki dela na sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, je na dvome odgovorila: »Dlje smo zunaj, bolj smo Slovenci!«

Romarsko mašo v Marijini cerkvi je skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak.