Aljažev stolp razdvaja planince

Namera Planinske zveze Slovenije, da na Triglavu postavi repliko Aljaževega stolpa, izvirnik pa preseli v planinski muzej, je razhudila številne planince.

Kranj – Številni planinci po Sloveniji so jezni zaradi namere Planinske zveze Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da izvirnik Aljaževega stolpa z vrha Triglava preselijo v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, na njegovo mesto pa postavijo repliko. Stolp, od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena, naj bi preselili zaradi domnevno slabega stanja.

Aljažev stolp naj bi torej naslednje leto, 115 let po njegovi postavitvi na vrhu slovenskega očaka, postal osrednji muzejski eksponat, nekakšna Mona Lisa Slovenskega planinskega muzeja, kot se je pred časom izrazil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Čeprav naj bi po zagotovilih planinske zveze nameravano preselitev stolpa z navdušenjem podprlo vseh enajst meddruštvenih odborov, ki združujejo vseh 261 planinskih društev v državi, je Ekarjeva napoved povzročila burne reakcije v velikem delu članstva Planinske zveze Slovenije in pri drugih gornikih. Med najglasnejšimi kritiki so člani Združenja Prijatelji Triglava, ki so o svojem nestrinjanju obvestili celo predsednika države in predsednika vlade, v petek, 7. avgusta, pa nameravajo na vrhu Triglava protestirati proti selitvi Aljaževega stolpa, njihov član Bojan Ambrožič iz Ljubnega pa je na Facebooku odprl celo stran proti zamenjavi stolpa.

»Če drugega ne, so ti protesti prenagljeni. Planinska zveza in zavod za varstvo kulturne dediščine samo predlagata, da se Aljažev stolp strokovno pregleda in ugotovi, v kakšnem stanju je. Če se bo pokazalo, da ga je treba zaradi trajne ohranitve spraviti na varno, ga je po našem mnenju najbolj primerno preseliti v Slovenski planinski muzej,« odgovarja Franc Ekar. Strokovni pregled stolpa naj bi po njegovih besedah opravili še ta teden.