Dva projekta v vrednosti več kot 150 milijonov evrov

Gorenjska bo z dvema projektoma, Gorki in Urejanje porečja Sore, očistila porečje Zgornje Save in Sore ter s tem prebivalcem zagotovila kakovostno oskrbo s pitno vodo.

Projekt oskrbe z vodo in čiščenje odpadnih voda pod okriljem projekta Gorki (skrajšano za Gorenjska komunalna infrastruktura) je združil 18 občin ob Zgornji Savi – Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, Tržič, Naklo, Kranj, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Jezersko, Medvode, Komenda, Vodice in Mengeš – s skupno vrednostjo projekta več kot sto milijonov evrov. Projekt Gorki vodi Komunala Kranj, Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) pa v imenu gorenjskih občin usklajuje pripravo projektne in investicijske dokumentacije. Projekti znotraj Gorki-ja so izdelani po skupinah občin, ki problematiko odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda rešujejo s skupno čistilno napravo.

Sofinanciranje iz kohezijskega sklada

Večjih naložb na področju odvajanja in čiščenja voda (kanalizacija) se bodo lotili skoraj v vseh občinah; gradnja kanalizacijskega sistema v občini Bohinj je nujen zaradi razvoja turizma in varstva narave, v občinah Jesenice, Žirovnica in Radovljica načrtujejo dograditev manjkajočih primarnih vodov od večjih naselij do obstoječih čistilnih naprav. V Kranju bo rekonstruirana čistilna naprava Kranj s primarnimi kanali do sosednjih naselij in občin, zgrajena bo tudi nova čistilna naprava Trboje, nova bo tudi čistilna naprava v Preddvoru. Na področju oskrbe z vodo so večje naložbe v primarni vodovod Peričnik iz Mojstrane proti Jesenicam, vodovodni sistem Radovna za oskrbo Bleda in Radovljice, vodni sistem Bašelj za oskrbo Kranja, Preddvora in Šenčurja ter največji projekt v vrednosti več kot 10 milijonov evrov – Krvavški vodovod – za oskrbo v občinah Cerklje, Kranj, Šenčur, Vodice, Komenda, Mengeš.

Vrednost projekta Gorki znaša nad sto milijonov evrov, od tega pričakujejo podporo Evropske unije prek kohezijskega sklada v višini med 65 in 85 odstotkov vrednosti, razliko pa bodo morale zagotoviti občine iz občinskih proračunov in država prek pobranih taks za onesnaževanje vode. Pri pripravi skupne investicijske dokumentacije se je pokazalo, da potrebne investicije v oskrbo z vodo petkratno presegajo načrte, ki jih je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. To lahko občinam povzroči veliko problemov, saj same ne bodo zmogle zagotoviti tolikšnih sredstev. Tako ali drugače bodo morale občine v prihodnjih letih za načrtovane investicije v kanalizacijo in primarne vodovode zagotoviti zelo veliko denarja – izračuni kažejo, da najmanj 20 – 30 milijonov evrov, kar predstavlja veliko finančno in likvidnostno obremenitev občinskih proračunov v naslednjih letih. Kakorkoli, denarja iz evropskih kohezijskih in strukturnih skladov ni dovolj za pokritje vseh okoljskih naložb v porečje zgornje Save (kamor spada tudi porečje Sore), zato bodo morali dobršen del prispevati tudi občani.

Na Škofjeloškem pripravljajo svoj projekt

Štiri občine na Škofjeloškem – Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri – pripravljajo svoj projekt čiščenja in odvajanja komunalnih vod ter oskrbe z vodo z naslovom Urejanje porečja Sore. Občine se zavedajo, da je neurejenost večjega števila infrastrukturnih objektov že dalj časa velika ovira za uresničevanje ambicioznih razvojnih programov iz različnih področij delovanja. Glede na dejstvo, da je bilo celotno območje dolga leta v sestavi ene občine, je bila izgradnja celotnega sistema infrastrukturnih objektov vodena iz enega centra. Posamezni objekti so bili sestavni del tega sistema, ki je v končni fazi predstavljal eno funkcionalno zaokroženo celoto.

Maja letos je Razvojna agencija Sora, ki vodi projekt za omenjene občine, zaključila s pripravo prve dokumentacije Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je identificiral vse investicije v projektu. Oktobra je bila izdelana še Študija primernosti projekta za sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada, ki zajema investicije, ki bodo sofinancirane iz omenjenega sklada. Vlogo bo Razvojna agencija Sora oddala do konca leta 2007, tako kot pri projektu Gorki pa bo morala vsebovati tudi predinvesticijsko zasnovo, analizo stroškov in koristi ter študijo izvedljivosti. Na podlagi vloge bodo pripravljavci morali izdelati še investicijski program.

Projekt Urejanja porečja Sore predvideva 38,77 milijona evrov (brez 7,75 milijona DDV) težko investicijo za področje oskrbe z vodo, od tega bo šla večina, to je dobrih 28 milijonov evrov v investicije v občino Škofja Loka. Od skupne vrednosti projekta naj bi občine iz kohezijskega sklada Evropske unije 35,88 milijona evrov brez DDV, kar pomeni, da bodo morale same zagotoviti slabe tri milijone evrov. Investicije na področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda na Škofjeloškem je nekoliko manjša, saj znaša skoraj 29 milijonov evrov (+ 5,8 milijona DDV), od tega odpade skoraj 17 milijonov evrov v občino Škofja Loka, po dobre štiri milijone evrov v občini Gorenja vas-Poljane in Železniki, ostalo v občino Žiri. Iz naslova kohezijske politike naj bi občine, ob uspehu na razpisu, dobile dobrih 24,22 milijona evrov brez DDV.

Za sekundarne vode drugi viri

Za porabo sredstev kohezijskega sklada je potrebno pripraviti investicijsko in projektno dokumentacijo ter vlogo, na njeni podlagi pa Evropska komisija oziroma pristojni organ v Sloveniji izda odločbo o porabi denarja, v kateri so natančno navedeni vsi pogoji izvedbe investicij in plačilo izvedenih del. Za območje porečja Zgornje Save pristojni predvidevajo oddajo vloge v začetku leta 2008. Medtem se bodo sekundarni infrastrukturni vodi (če so primarni vodi arterije, so sekundarni kapilare) financirali iz strukturnih skladov oziroma razpisov za razvoj regij, denarjem države za razvoj lokalne infrastrukture, iz občinskih proračunov ter drugih virov (proračunska sredstva, priključnine, investicijska cena storitev, krediti, ...). Jeseni so se že začela graditi sekundarna omrežja z denarjem z evropskim denarjem iz naslova razvoja regij v Žirovnici, kmalu pa se bo začelo (uspeh na prvem razpisu) v občini Preddvor, na drugem (ponovljenem) razpisu, ki se je pred kratkim zaključil pa za denar za komunalno ureditev zemljišč kandidirajo še za naselja v občini Železniki, Škofji Loki, v Stari Fužini v Bohinju, v mestnem jedru Kranja ter v treh poslovnih conah: gospodarski coni Žiri, gospodarski coni Dobje v Gorenji vasi in industrijski coni Trata v Škofi Loki.

Denar iz evropskega kohezijskega sklada

Oba projekta (Gorki in Urejanje porečja Sore) sta potencialna prejemnika denarja iz evropskega kohezijskega sklada, kjer bo veljalo pravilo, kdor prej pride, prej melje oziroma kdor prej prijavi projekt s polno dokumentacijo, ima večjo možnost prejema evropskih sredstev. S kohezijsko politiko EU spodbuja in podpira gospodarski, družbeni in okoljski razvoj držav članic in s tem skuša zmanjševati razlike v razvitosti med državami Evropske unije. Iz kohezijskega sklada lahko Gorenjska črpa denar za gradnjo glavnih, primarnih kanalov, kar pomeni, da bo potrebno sekundarne kanale v ulicah in do posameznih stavb reševati na drug način. Enako velja tudi za manjše čistilne naprave, ki bodo zajemale manj kot 2.000 PE. Za te so na voljo drugi viri financiranja, v obeh primerih pa bodo občine morale pokriti sorazmerno (odstotkovno) sicer majhen, a za mnogo občin zelo veliko vrednost investicij.

Pridobivanje služnostne pravice

V zadnjih dveh mesecih v 18 občinah, ki sodelujejo pri projektu Gorki, usklajujejo trase primarnih vodov ter njihov terminski plan izvedbe. Če želijo občine z navedenimi projekti v začetku leta 2008 kandidirati za sofinanciranje iz kohezijskega sklada, morajo za vse trase pridobiti služnostne pravice in izdelati idejne projekte. Zgornja karta je iz osnutka idejnih zasnov za obnovo vodovodnega omrežja v porečju zgornje Save (na karti območje občine Bohinj).