Košarka je moje veselje in privilegij

Tako pravi Tjaša Gortnar, ki se ji je na evropskem prvenstvu skupine B za mladinke z našo žensko košarkarsko ekipo uspelo uvrstiti v skupino A, izbrana pa je bila tudi za najboljšo skakalko turnirja.

Zgornja Bela – Tjaša Gortnar je kljub šele 17 letom že izkušena košarkarica. V kranjski Triglav je prišla v 7. razredu devetletke in že kot pionirka z ekipo Triglava dvakrat zapored osvojila naslov državne prvakinje. Kmalu je zaigrala tudi za reprezentanco, v letošnji sezoni pa 185 centimetrov visoka Tjaša, ki jo jeseni čaka 3. letnik kranjske gimnazije, igra tako za slovensko mladinsko kot tudi že člansko izbrano vrsto.

Lahko nekaj več poveš o sebi in ljubezni do košarke?

»Resno se je začelo v sedmem razredu, ko sem prišla v kranjski košarkarski klub Triglav, kjer igram še danes in kjer bom igrala tudi v novi sezoni. Največji uspehi s klubom segajo še v čase, ko smo punce dvakrat zapored postale državne prvakinje med pionirkami. V pretekli sezoni smo bile tretje med kadetinjami in druge med mladinkami, lep uspeh pa je tudi tretje mesto med članicami, ki smo ga osvojile skupaj z ekipo AJM Maribor.«

Kdaj si prvič igrala za reprezentanco in kako je bilo letos v Izraelu?

»Prvič sem igrala pred štirimi leti, od takrat pa sem nastopila na štirih evropskih prvenstvih: na Finskem, v Italiji, v Makedoniji in Izraelu. Pred letošnjim evropskim mladinskim prvenstvom sem imela precej težav s poškodbo levega gležnja, kar pa mi je le uspelo pozdraviti. Po prvem delu prvenstva pa me je nato doletel zvin desnega gležnja in zato sem morala izpustiti tri tekme. Vseeno sem se na četrtfinalni obračun z Bosno le lahko pripravila. To tekmo smo dobile, nato pa smo slavile še proti borbenim domačinkam, Izraelkam, kar pa je pomenilo napredovanje v divizijo A evropske košarke. To je res izjemen uspeh, saj se je prvič v zgodovini ena od ženskih reprezentanc uvrstila v elitno divizijo.«

Ob uspehu si bila celo izbrana za najboljšo skakalko prvenstva. Kaj ti vse to pomeni?

»To so najlepši trenutki za vsakega športnika, v katerih se povrne ves trud, vsi težki treningi. Zavedam pa se, da me, če želim napredovati v vrhunsko igralko, čaka še ogromno dela. Tega me ni strah, saj mi košarka vsak dan prinaša veliko zadovoljstva. Vsekakor bi nekoč rada zaigrala tudi v tujini, a je za to še dosti časa. Vedno bo na prvem mestu šola, košarka pa je moj privilegij in veselje - in glede tega ostajam na realnih tleh.«