Komentar: Iskanje krivca po žirovsko

Pred meseci smo v sodelovanju s Klicnim centrom CSS Žirovce povprašali, kdo je kriv, da prihaja do zamude pri gradnji doma za starostnike v Žireh. Večina je prst uperila v bližnje sosede, četrtina tudi v župana in občinsko upravo, komaj kak odstotek je krivdo pripisala gospodarski krizi in upravni enoti.

Minulo soboto se je sedmina Žirovcev zbrala v Mršaku (kjer naj bi dom stal) ter pokazala voljo in moč za pospešitev gradnje doma. Dvignili so roke za 150 novih mest v slovenskih domovih za starejše in za 70 novih delovnih mest, ki jih doslej izrazito industrijska občina hudo potrebuje. Na shodu je večina odločila, da doma morda ne bo zaradi sosedov. So res krivi le oni?

Pojdimo po vrsti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je odločitev o koncesiji sporočilo marca lani, v njej pa določilo, da mora dom odpreti vrata 1. decembra letos. Čas priprave dokumentov, gradnje, opreme in vselitve – 20 mesecev. Pa ni bilo tako. Pogodbo je ministrstvo podpisalo šest mesecev kasneje. Ostalo je še štirinajst mesecev. Investitor, podjetje Deos je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja na Upravno enoto Škofja Loka oddala dva meseca kasneje. Sledili so postopki pridobivanja novih in novih dokumentov, vlaganje številnih dopolnil, po izgradnji bencinskega servisa novo risanje načrtov, …, začele so se javne obravnave z najbližjimi sosedi, ki so ali niso v vplivnem območju, izdaja dovoljenja pa se je iz februarja premaknila v maj, junij, tudi julija ga še ni. Ostaja še pet mesecev.

Zagotovo drži, da bi brez tožbe sosedov upravna enota do danes že izdala gradbeno dovoljenje. Tudi po izdaji tega se obetajo pritožbe sosedov. Pa vendar, bi ministrstvo lahko pogodbo podpisalo prej? Bi delo lahko pospešili na upravni enoti, bi sodišče lahko odločilo prej? Na žalost Žirovcev (in tudi mnogih drugih, ki čakajo na prosto posteljo v domu) pravna država ne bo zgradila doma.

O podaljšanju roka za začetek izvajanja storitev iz koncesijske pogodbe na ministrstvu do danes še niso slišali. Če bi, bi bila skrb, da doma v Žireh še dolgo ne bo, morda povsem odveč. Koncesija bi ostala, denar in investitor sta tu, po prepričanju mnogih pa bodo (pravno) ovrženi tudi vsi očitki in bojazni sosedov.