Za vsakega svoj račun

Z Janezom Šolarjem, predsednikom Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, smo se pogovarjali o krizi, zviševanju starosti za upokojitev, usklajevanju pokojnin ...

Kako upokojenci občutite posledice gospodarske krize?

»Če poslušate komentarje o položaju upokojencev, boste slišali tudi takšne, da jim gre v primerjavi z delavci kar dobro, saj so se jim pokojnine celo zvišale. To deloma tudi drži, saj se sicer plače zvišujejo le še v javnem sektorju, v gospodarstvu pa ne. A če plače ne bodo porasle, tudi novembrske uskladitve pokojnin ne bo. Upokojenci z najnižjimi pokojninami pa že zdaj živijo v revščini.«

Je za takšne rešitev draginjski dodatek?

»V zvezi društev upokojencev ne nasprotujemo tovrstnemu dodatku, vendar je naše stališče, da denar za to ne bi smeli zagotoviti iz pokojninske blagajne. Do takšnega dodatka naj bi bili upravičeni le tisti, ki dejansko živijo na robu revščine.«

Kakšno je vaše stališče do dviga upokojitvene starosti?

»Z zviševanjem starosti prebivalstva se bo zviševala tudi upokojitvena starost, vendar ta meja ne bi smela biti enaka za vse. Nekateri, na primer, pri petinšestdesetih letih ne bodo mogli več opravljati težkega fizičnega dela.«

Upokojenci niste zadovoljni z razmerami v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici in že zbirate podpise za sklic izredne skupščine. Koliko jih boste zbrali na Gorenjskem?

»Pričakujemo, da bomo zbrali več kot tri tisoč podpisov. Mislim, da nam bo to uspelo, saj je na Gorenjskem v društva upokojencev včlanjenih več kot 33 tisoč upokojencev; zahtevo pa lahko poleg upokojencev podpišejo tudi drugi člani Vzajemne.«

V okviru ZDUS-a vodite ekspertno skupino za drugačen način usklajevanja pokojnin s plačami. Kaj predlagate?

»Sedanji način usklajevanja pokojnin je zelo zapleten, možno pa ga je tudi prilagajati, saj je novembrska uskladitev odvisna tudi od ocene urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) o rasti plač. V ekspertni skupini zagovarjam stališče, da bi se pokojninski prispevek za vsakega delavca oz. zavarovanca v osnovnem pokojninskem zavarovanju zbiral na posebnem, virtualnem računu in se sproti obrestoval, kot se tudi v drugem in tretjem pokojninskem stebru. Sistem bi bil bolj pregleden, zmanjšale bi se terjatve za plačila prispevkov, delavec pa bi lahko ažurno spremljal, koliko denarja je že na njegovem pokojninskem računu. Po sedanjem sistemu se v pokojninski blagajni za vsakega delavca zbere povprečno petdeset tisoč evrov, to pa ne zadošča za 18 let in štiri mesece, kolikor je povprečna doba uživanja pokojnine.«