Kožne bolezni, povezane s soncem

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

"Klima, sonce in toplota vplivajo na to, da se v poletnem času pojavijo določene bolezni kože, ki za druge mesece leta niso značilne. Če govorim kot dermatolog, sončni žarki na kožo delujejo samo negativno," pravi sogovornik prof. dr. Igor Bartenjev, specialist dermatovenerologije.

Kako delujejo sončni žarki na kožo?

»Na koži vidimo zgodnje in kasne posledice sončnih žarkov. Zgodnje posledice lažje prepoznamo, prej jih vidimo in prej nas preženejo s sonca. Po drugi strani so tudi manj nevarne, kljub temu pa jih ne smemo podcenjevati. Prva in osnovna zgodnja posledica je sončna opeklina. Kadar je koža na soncu ali po sončenju rdeča, pomeni, da gre za sončno opeklino. Te opekline so lahko povrhnje, lahko se pojavijo tudi mehurji. Svetlopolti in svetlooki so prej in bolj opečeni, temni manj. Nekateri imajo kožo, ki slabo porjavi in je hitro opečena. To so ljudje, ki jim sonce bolj škodi, in pri njih pogosteje vidimo tudi kasne posledice sončnih žarkov, celo skrajne, kot je rak.

Preobčutljivostni odzivi na UV žarke so tudi fototoksične in fotoalergijske spremembe. Poglejva primer fototoksične spremembe, povezane z rastlinami (dermatitis praetensis). V neki travi so snovi, ki jim pravimo furokumarini, in če ležimo v travi in se znojimo, se izločijo furokumarini, ki pridejo na našo kožo. Koža na tistem mestu lahko postane bolj občutljiva za sončne žarke in že majhna količina nas opeče. Med snovmi, ki lahko izzovejo reakcijo na telesu v kombinaciji s sončenjem, so tudi parfumi in kozmetična sredstva, ki na primer vsebujejo rožna olja.

Fototoksične spremembe so pogosto povezane z zdravili. Po zaužitju zdravila se zgodnje reakcije lahko pojavijo že v nekaj urah po sončenju. Tako zdravilo so antibiotiki, ki jim rečemo tetraciklini. Veliko bolezni zdravimo s tetraciklini in moramo poleti z njimi zdravljenje prekiniti. Tudi zdravila, ki vsebujejo vitamin A, moramo poleti omejiti.«

Kdaj govorimo o alergijskih reakcijah na sonce?

»O pravi alergijski reakciji govorimo šele takrat, kadar imamo v telesu protitelesa proti sončnim žarkom. Ko pride telo v stik s soncem,to povzroči masivno reakcijo, aktivirajo se protitelesa in posledica so različne spremembe na koži. Lahko gre za alergijsko reakcijo zgodnjega tipa, kot je sončna koprivnica, ali poznega tipa, kot sta prurigo aestivalis (pojavijo se mozoljčki na soncu izpostavljenih delih telesa) in polimorfna fotoalergijska reakcija na sonce. Ljudje, ki imajo prave alergije na sonce, v toplih mesecih leta dejansko ne smejo na sonce.«

Kaj so akne mallorca?

»Pojavile so se konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi mastnih krem in olj, ki so jih uporabljali ljudje za zaščito pred soncem in še več po sončenju. Ljudje, ki so že sicer bolj nagnjeni k aknam, so zaradi teh mastnih preparatov dobili mozolje.

Med zgodnjimi posledicami bolezni kože, povzročene zaradi sončnih žarkov, naj omenim še t. i. rosaceo. Trdovratne akne in madeži se pojavijo predvsem pri ženskah, največkrat je prizadet predel okoli nosu in lic. Za bolezen je značilno, da se poleti poslabša in za nameček jo zdravimo z že prej omenjenimi tetraciklini, ki lahko povzročijo fototoksično reakcijo.«

Katere so kasne posledice izpostavljanja UV žarkom?

»Kronične posledice UV žarkov na kožo so dermatoheliosis (staranje zaradi UV žarkov). UV žarki delujejo na dedni material v celici in ga poškodujejo; ta se sicer obnavlja, a se z leti iztroši. Na delih, izpostavljenih soncu, se koža bistveno bolj postara. Vpliv sonca na staranje je posebno staranje, ki mu pravimo tudi fotostaranje.

Zelo veliko je tudi sončnih peg, ki pridejo z leti. Kronična in zelo problematična bolezen pa so aktinične (solarne) keratoze, ki so tudi najpogostejša predstopnja kožnega raka.«

Skrajna posledica sončnih žarkov je kožni rak.

»Poznamo tri vrste: bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom. Maligni melanom je izjemno nevaren rak, ki povzroči večino smrti, ki so posledica smrti zaradi izpostavljanja UV žarkom. Pojavi se kjerkoli, pri ženskah velikokrat na stegnih in spodnjih okončinah, pri moških pa na hrbtu, pri starejših ljudeh na obrazu. Vemo, da je tega raka bistveno več v tistih delih našega planeta, kjer imajo veliko sončnih dni. Ljudje, ki so se priselili v Avstralijo, imajo kar tridesetkrat več melanoma kot pa njihovi sorodniki, ki so ostali na Irskem. Drugo seveda je, če bi se Ganec priselil v Avstralijo, ker ima zaščito povsem drugačno. Bolj ko gremo proti Ekvatorju, več ko je sončnih dni, več je malignega melanoma. Dejavniki za razvoj rakov so sicer različni, ampak sonce je zmeraj med dejavniki tveganja.«