Prehrana v poletnih dneh

Besedilo: Erika Povšnar, vodja Zdravstveno - vzgojnega centra v Zdravstvenem domu Kranj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 16. julij 2009 / 06:00

Pozabavajmo se z lastno domišljijo ali kuharskimi recepti in pripravimo sveže, barvite in zdrave obroke - kosila, večerje in seveda tudi malice.

Vsi vemo, da hrana pomembno prispeva k zdravju in življenjskemu ugodju; tudi glede na različne letne čase. Poletje in vročina prav gotovo z »lahkotnejšim« načinom življenja, oblačenja …, prinašata tudi zahteve po »lahkotnejši, lahki« prehrani v primerjavi s hladnejšimi obdobji, ko telo potrebuje več energije.

Morda prav poletje in dopust ponujata priložnost, da primerno razporedimo dnevne obroke hrane. Pet manjših obrokov hrane bo na prebavne organe, krvni obtok in srce delovalo poživljajoče in precej manj obremenjujoče in utrujajoče kot npr. trije ali celo dva obilna obroka. Tudi telesna teža bo manjša. Ne pozabimo, začnimo dan z zajtrkom. V zdravi prehrani ima prav gotovo posebno mesto. Poleg mleka oz. mlečnih izdelkov in polnozrnatega kruha pojejmo še svež sadež, rezino zelenjave - paradižnika, kumare.

Poletje z obilico zelenjave in sadja z množico zaščitnih snovi, vitaminov in mineralov ponuja odlično priložnost, da ju vključimo tudi v vse druge obroke. Pozabavajmo se z lastno domišljijo ali kuharskimi recepti in pripravimo sveže, barvite in zdrave obroke - kosila, večerje in seveda tudi malice. Skorajda neizmerne možnosti se ponujajo v sestavljanju solat. Ob tem pa seveda še vedno ostaja pravilo, da glavnino obrokov predstavljajo poleg zelenjave in sadja tudi škrobna živila - žita, testenine, riž, krompir. Meso jejmo zmerno. Morda vključimo v jedilnik namesto svinjine ali govedine več rib in belega mesa npr. perutnino, kunca. Tudi dan ali dva »brez mesa« bo ugodno deloval na naše počutje in zdravje. Vsekakor pa jejmo in uporabljajmo čim manj maščob in izdelkov, ki maščobe vsebujejo – paštete, salame … Omejimo tudi sol, raje uporabljajmo druge začimbe. Tudi sladkarij uživajmo malo, čim manj živil z dodanim sladkorjem in sladkih pijač. Praviloma so to »prazne kalorije« brez hranilne vrednosti. Poskrbijo le za kak dodaten kilogram. Žejo gasimo raje z vodo.

Tekočina je še posebej pomembna. Brez hrane človek določeno obdobje lahko funkcionira, nikakor pa ne brez tekočine, ki je v telesu med drugim tudi »pismonoša«; dostavlja hrano možganom. Z izgubo odstotka telesne tekočine zmanjšamo odstotek telesne teže in kar za 15 odstotkov zmanjšamo duhovno in telesno zmogljivost. V poletnih dneh bodimo na to še posebno pozorni in poskrbimo, da popijemo dovolj tekočine. Ne zanemarjajmo in prezrimo žeje. Potreba po tekočini se poveča še posebno, če smo fizično aktivni. Strokovnjaki priporočajo, da naj popije odrasel, zdrav človek od 1,5 do tri (celo štiri) litre tekočine dnevno. Enotnega priporočila ni; potrebe so odvisne od starosti (dojenčki, mali otroci, stari), zdravstvenega stanja, podnebja, telesne aktivnosti … Popili naj bi toliko, kot izločimo. Pomembno je, da pravočasno prisluhnimo svojemu telesu, ne šele ko je žeja velika. Občutek žeje povzroči običajno več kot polodstotna izguba tekočine. Prvo mesto izbora predstavlja voda. Tekočino pa nadomestimo tudi s pitjem negazirane mineralne vode, sadnih in zelenjavnih sokov - najbolje sveže stisnjenih, čajev, svežim sadjem in zelenjavo, juhami, vodo, ki je v jedeh. Najbolj učinkoviti in zdravi so napitki pri sobni temperaturi ali topli čaji. Tekočino pijmo po malem, počasi (1 dcl/uro) prek celega dne. Če so pred nami večji fizični napori, npr. obiski gora, bodimo pozorni, da telo oskrbimo z vodo že dan ali dva pred planirano aktivnostjo. Nikakor pa žeje ne gasimo z alkoholom: pivom, vinom, niti s kavo ali kokakolo.

Navsezadnje pa je v vročih dneh treba pozornost nameniti tudi higieni ravnanja z živili, ki se zaradi visokih temperatur hitreje kvarijo in okužijo. To še posebno velja pri prehrani dojenčkov, otrok, nosečnic in starih ljudi. Škoda bi bilo, da nam dneve pokvarita driska ali bruhanje.