Mladostniki in spolnost

Mladi danes vstopajo v partnerske zveze v povprečju mlajši kot nekoč, prej pa začenjajo tudi spolno življenje.

Leta 2004 narejena raziskava med slovenskimi srednješolci je pokazala, da je imela spolne odnose že skoraj četrtina (23 odstotkov) dijakov prvega letnika ter dobra polovica (53 odstotkov) dijakov tretjega letnika. Med spoloma ni bistvenih razlik. Srednja starost ob prvem spolnem odnosu, ko ima polovica srednješolcev že spolne odnose, se je v primerjavi z letom 1996 znižala z 18,5 na 17 let (Pinter s sod., 2006). Praktično enak delež spolno aktivnih petnajstletnikov je pokazala tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2006 (Jeriček s sod., 2007). »Obe raziskavi sta pokazali, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, in da je porasla raba zanesljive kontracepcije,« je povedala Evita Leskovšek, dr. med., iz Inštituta za varovanje zdravja.

Kondom ob prvem spolnem odnosu uporabi okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite ob zadnjem spolnem odnosu (Pinter s sod., 2006). Največje povečanje je zabeleženo pri uporabi kontracepcijskih tablet, kar potrjujejo tudi nacionalni podatki o uporabi hormonske kontracepcije (2005–2007), ki kažejo, da to obliko zaščite v povprečju uporablja 16,6 odstotka vseh mladostnic oziroma približno vsaka tretja spolno aktivna mladostnica. Večja uporaba zanesljive kontracepcije se odraža v upadu števila mladostniških nosečnosti. Medtem ko se je v začetku 80. let rodilo več kot 35 otrok na tisoč mladostnic, v zadnjih letih beležimo pet do šest rojenih otrok na tisoč mladostnic. Tako mladostnice predstavljajo manj kot dva odstotka vseh porodnic, kar nas trenutno uvršča med države z najnižjimi stopnjami rodnosti mladostnic v Evropi. V istem časovnem obdobju je pomembno upadla tudi stopnja dovoljene splavnosti mladostnic.