Klinika, v katero posije sonce

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sreda, 15. julij 2009 / 06:00

"Na leto imamo približno 11 tisoč sprejemov otrok iz cele države, od tega jih 60 odstotkov pride k nam zunaj območja Ljubljane in gre za najbolj zahtevna obolenja. Ambulantno na leto pregledamo še okrog 47 tisoč otrok," je povedal prof. dr. Ciril Kržišnik ob ogledu prostorov nove Pediatrične klinike v Ljubljani.

Ljubljana – Šestnajst let je trajalo, da so se mladi pacienti in zdravniško osebje preselili v prostore nove Pediatrične klinike, ki je umeščena na severno stran Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Notranjost je odeta v tople, sončne barve, stavba je prostorna in moderna. »Lepo je urejeno, osebje je prijazno,« je bil prvi vtis staršev trinajstmesečnega Maja, Sabine in Roberta Hrasta, ki smo jih srečali v Ambulanti za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo. »Če primerjam staro in novo kliniko, je prvo, kar mi pride na misel to, da ima slednja vsekakor boljše higienske razmere. V stari stavbi je tudi stalno pihalo,« je povedala Katarina Ambrožič, ki sina Jureta, ki ima Kronovo bolezen (črevesno obolenje) vsakih osem tednov spremlja na enodnevno terapijo na gastroenerološki oddelek.

»Stavba zdaj že nekdanje pediatrične klinike na Vrazovem trgu je bila dotrajana, poleg tega smo morali otroke z rešilnimi vozili prevažati v Klinični center na določene preiskave; pozimi v snegu, poleti v dežju. Kakršnakoli rekonstrukcija stavbe bi bila dražja od novogradnje, zato smo se odločili, da poiščemo lokacijo za novogradnjo. Gradbena dela na novi kliniki so bila končana lani, 24. aprila letos smo jo dobili v uporabo. V zadnjih dveh mesecih smo poskrbeli, da smo stavbo dejansko usposobili za bivanje in delovanje, del opreme smo prenesli iz stare klinike. Prej smo bili locirani na Vrazovem trgu in na Ulici stare pravde, zdaj smo vsi skupaj pod eno streho,« je povedal prof. dr. Ciril Kržišnik, strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani. Naložba je stala 98 milijonov evrov; že leta 1996 je parlament sprejel Zakon o zagotovitvi sredstev za gradnjo nove pediatrične klinike.

V soboto, 27. junija, so v novih prostorih začeli sprejemati prve paciente. »Na leto imamo približno 11 tisoč sprejemov otrok iz cele države, od tega jih 60 odstotkov pride k nam zunaj območja Ljubljane in gre za najbolj zahtevna obolenja. Ambulantno na leto pregledamo še okrog 47 tisoč otrok,« je povedal Kržišnik. V stari kliniki so imeli 230 postelj, v novi jih je manj, 201, od tega je 44 kirurških postelj. To naj bi bilo dovolj glede na potrebe, je dejal strokovni direktor, in poudaril: »V prvo nadstropje nove pediatrične klinike se bo septembra preselila še otroška kirurgija z intenzivno terapijo in s kirurškimi dvoranami.«

Za starše hospitaliziranih otrok imajo po en prostor na vsakem oddelku, starši pa imajo ob otrokovi bolniški postelji počivalnik, ki se lahko raztegne v ležišče.

»Nova hiša je funkcionalna«

»Vsaj s strokovnega vidika je največja pridobitev ta, da oddelki niso več dislocirani, ampak smo zdravniki povezani pod eno streho in se lahko vsakodnevno konzultiramo o posameznem bolniku, kadar je treba. Nova hiša je funkcionalna, res pa imamo vsaj na našem oddelku manj postelj kot prej. Približujemo se ameriškemu zdravstvenemu sistemu, kjer se hospitalizirajo samo hudo bolni otroci in mladostniki, kar pa predstavlja večjo obremenitev za zdravnika, ki se mora v danem trenutku odločiti, kateri otrok bo ostal v bolnišnici in za katerega je dovolj pregled v ambulanti. Ležalne dobe se krajšajo, na našem oddelku je povprečna ležalna doba dva do tri dni,« je povedal as. mag. Matjaž Homan iz gastroenerološkega oddelka. Njegov stanovski kolega as. dr. Gregor Novljan, vodja Centra za otroško dializo, pa je povedal: »Prostori so funkcionalni. Dializnih mest imamo pet, kar za zdaj ustreza potrebam po dializiranju otrok. V Sloveniji ta hip potrebuje dializo dvanajst otrok in mladostnikov do 19. leta starosti, vendar se ta populacija stalno spreminja.«

»Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da je naša bolnišnica povsem primerljiva z ameriškimi. Kar nam trenutno še manjka, sta aparat za magnetno resonanco in aparat za CT ter laboratorij, ki še ostaja na Vrazovem trgu in transportiramo vzorce. Žal pa ni uspela ideja, da bi zdravili vse otroke na eni lokaciji. Tako bodo otroci z ortopedskimi, okulističnimi, otorinolaringološkimi in infekcijskimi boleznimi še naprej zdravljeni v enotah, kjer so se zdravili do sedaj pretežno zaradi zgodovinsko-logističnih razlogov,« je še povedal Ciril Kržišnik. Morda bo nekaj slabe volje izzvalo dejstvo, da je v kleti klinike na voljo samo šestdeset parkirnih mest, ki so namenjeni osebju, invalidnim osebam in dostavi. Vseeno pa, preskok iz starega v novo je v primeru pediatrične klinike izjemen, kot je povedala diplomirana medicinska sestra Metka Bezeljak: »Res smo lahko zadovoljni.«