Sto deset let loške zadruge

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 9. julij 2009 / 06:00

V soboto, 11. julija, bo minilo 110 let od ustanovitve prve predhodnice sedanje Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka.

Škofja Loka - »Obsežnejšega praznovanja zaradi recesije ne bo, zadružnikom pa bomo ob jubileju omogočili brezplačen ogled kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni,« je dejala direktorica zadruge Anica Frelih in poudarila, da v zadrugi tudi občutijo posledice sedanje krize. Odkupne cene mleka, živine in lesa so se znižale, poslabšala se je plačilna disciplina, zmanjšala se je prodaja gradbenega materiala … Novih naložb letos ne načrtujejo, v Klavnici Škofja Loka, ki je v večinski lasti zadruge, pa nadaljujejo priprave na selitev klavnice iz mesta na Trato. Rok za preselitev je leto 2018, vendar bi to radi storili že do leta 2013, ko se konča program razvoja podeželja. Trenutno pripravljajo načrte, na razpisu za državni in evropski denar nameravajo sodelovati v letu 2010. V klavnici so se v zadnjih petih mesecih odkupne cene živine znižale za približno deset odstotkov, direktor Mitja Vodnjov ocenjuje, da se verjetno vsaj do oktobra še ne bodo zvišale. Razlog za padec cen je ob enaki ponudbi živine manjša poraba mesa in mesnih izdelkov. Cene kož so v zadnjega pol leta padle kar za 90 odstotkov.

Velike naložbe v trgovino

Škofjeloška zadruga je lani poslovala pozitivno, ustvarila 23 milijonov evrov prometa, od tega približno dve tretjini s trgovino. Kot je povedala vodja komerciale Mira Hof, so v zadnjih desetih letih za naložbe v trgovski del namenili več kot 3,5 milijona evrov. V tem obdobju so zgradili novo trgovino s kmetijskim in gradbenim materialom na Trati in za skladiščenje kupili še dodatnih 3500 kvadratnih metrov zemljišča, prenovili živilsko trgovino na Češnjici in lani v Poljanah odprli še trgovski center s ponudbo kmetijskega in gradbenega materiala ter mešanega blaga. S temi investicijami so okrepili predvsem prodajo gradbenega materiala, blaga za vrtičkarje in za široko porabo, v ponudbi živil pa dajejo poudarek izdelkom z lokalnega območja.

Premalo ekološkega mleka

V zadrugi so lani odkupili enajst milijonov litrov mleka, od tega so ga poldrugi milijon litrov predelali v lastni mlekarni, preostalega so prek Mlekopa prodali Ljubljanskim mlekarnam. Kot je povedala vodja mlekarne Cecilija Lukančič Valič, so se tudi kot majhna mlekarna lahko prilagodili zahtevam Evropske unije in tržnim razmeram. S posodobitvijo prostorov in opreme so pridobili ovalni žig, ki jim omogoča trženje po vsem trgu Evropske unije. Lani so zgradili skladišče in čistilno napravo, iz katere odpadne vode lahko spuščajo na mestno čistilno napravo, z denarjem evropskega sklada pa so sofinancirali sodoben parni kotel in avtomatizacijo pranja v mlekarni. Že uveljavljeni ponudbi izdelkov so dodali nove okuse topljenih sirov za mazanje in rezanje ter sadne skute, izdelovati so začeli tudi zelo iskano albuminsko skuto, to je sladko skuto iz sirotke. Predlani so pridobili certifikat za ekološko predelavo mleka, letos so kupcem poleg ekološkega pasteriziranega mleka ponudili še ekološko skuto in ekološki sir. Povpraševanje po ekoloških pridelkih je večje od ponudbe, vendar za to nimajo dovolj mleka. Že zdaj so odvisni tudi od dobaviteljev z območja drugih zadrug.

Zvišali odkupne cene lesa

Škofjeloška zadruga je tudi med pomembnejšimi trgovci z lesom, v zadnjih desetih letih ga je letno odkupila od 22 do 36 tisoč kubičnih metrov. Kot je povedal vodja odkupa Jernej Nastran, vse več lesa prodajo v tujino, predvsem v Avstrijo, pri iglavcih je ta delež trenutno približno 40-odstoten. Z denacionalizacijskimi postopki so pridobili 25 hektarjev gozdov v katastrskih občinah Studeno in Dražgoše, uredili so tudi skladišče lesa na Bukovici. Odkupne cene lesa so se zaradi krize zmanjšale od 10 do 15 odstotkov, plačilni roki so se podaljšali. Pred dnevi so odkupne pogoje nekoliko izboljšali: cene iglavcev so zvišali od tri do pet odstotkov in plačilni rok skrajšali s 45 na 30 dni.

Ko smo predsednika zadruge Franca Kalana vprašali, ali se kmetu splača biti član zadruge, je dejal: »Manjši kmetje večinoma prodajajo preko zadruge, večji iščejo tudi druge prodajne poti, pri tem pa je pomembno, da je v zadrugi zanesljivo plačilo za prodane pridelke.« Direktorica Anica Frelih je ob tem dodala, da zadruga daje svojim članom (vseh je 579) poroštva pri najemanju posojil za financiranje pridelave, jim prej plača odkupljeni les kot drugim, ob veliki ponudbi živine pa daje pri odkupu prednost zadružnikom. Ustvarjenega dobička doslej še nikoli ni delila med zadružnike, ampak ga je vedno namenjala za razvoj.