Kroparski kovači praznovali

Kovaški šmaren je priložnost, da spoznamo bogato preteklost kovaške Krope.

Kropa – Tudi letos so Kroparji s Kovaškim šmarnom praznovali krajevni praznik, ki ga praznujejo na dan, ko je pred več kot tristo leti sedem fantičev v gozdu nad vasjo našlo sliko kroparske Matere božje, kasneje pa so njej v čast na tem mestu postavili cerkev. Kovaški šmaren je domače turistično društvo ob pomoči številnih drugih krajevnih organizacij in posameznikov pripravilo že trinajstič po vrsti. Pričeli so ga v petek z odprtjem dveh razstav: v muzejski hiši Fovšaritnica so predstavili izseljensko zgodbo Pavle in Jožeta Vidic, ki sta iz Krope odšla v Združene države Amerike, v Kovaškem muzeju pa razstavo unikatnih risb z naslovom Oko in drevo v Kropi rojenega Toneta Lazarja. V muzeju je bila v dneh Kovaškega šmarna na ogled tudi razstava o še enem znamenitem Kroparju, tenoristu Antonu Dermoti. Pestro športno in kulturno dogajanje je v soboto tudi letos v Kropo privabilo obiskovalce od blizu in daleč: dopoldne so se lahko udeležili slikarske kolonije otrok in ljubiteljskih slikarjev, si v vigenjcu Vice ogledali taljenje rude, ob cerkvi sv. Lenarta pa kuhanje oglja. Prisluhnili so godbi Gorje in si ogledali sprevod udeležencev Kovaškega šmarna ter nastop folklorne skupine Voše. V goste so Kroparji tokrat povabili tudi prijatelje iz Stare Gore, kraja v osrčju Slovenskih goric, kjer je več kot dvajset let učiteljevala in pomembno vplivala na tamkajšnje življenje v Kropi rojena pesnica Kristina Šuler. In ker oba kraja povezuje tudi tradicija kovanja, so Kroparji prepričani, da bodo sodelovali in prijateljevali tudi v prihodnje.

Kovaški šmaren je v nedeljo zaključila maša za pokojne kovače. Kovači iz kroparskega Uka, ki še danes kujejo in soustvarjajo bogato kovaško izročilo, pa so praznovali že v četrtek, 2. julija, prav na dan kovaškega praznika. »Mislim, da smo lahko ponosni, da imamo sredi Krope največjo kovaško delavnico v Sloveniji, kjer še tolčemo železo in dnevno potrjujemo in nadaljujemo kroparski fenomen,« je dejal Tomaž Peternel, direktor Uka. Tam so v soboto pripravili dan odprtih vrat, kjer so obiskovalcem pokazali, kako kujejo železo danes, predstavili pa so jim tudi prenovljen razstavni salon, v katerem so na ogled izdelki Uka ter kovane umetnine, ki so nastale na kovaških kolonijah, ki so jih v okviru Kovaškega šmarna pripravili v preteklih letih.