Srečanje planincev na Krvavcu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 8. julij 2009 / 06:00

Letošnje srečanje planinskih društev Meddruštvenega odbora Gorenjske je potekalo na Krvavcu.

Krvavec - Na Krvavcu je v soboto potekalo tradicionalno srečanje gorenjskih planincev, ki ga je ob 110-letnici kranjskega planinstva pripravilo pri svojem Planinskem domu na Gospinci pripravilo Planinsko društvo Kranj (PD). Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili priznanja planinskega društva in nazive častni član društva, podelili pa so tudi štiri posebna priznanja Planinske zveze Slovenije (PZS).

Dvaindvajset gorenjskih planinskih društev je povezanih v Meddruštveni odbor planinskih društev Gorenjske (MDO), v katerega so vključena še tri društva gorske reševalne službe in plezalni klub. Po besedah predsednika Franca Benedika je MDO Gorenjske z okoli 9800 člani tretje največje v Sloveniji, društva pa skrbijo za 315 planinskih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijskih Alpah. Ob tem je opozoril, da množično planinarjenje, ki se v zadnjem obdobju pojavlja tudi v ekstremnih oblikah, precej obremenjuje naravo, zato je skrb za ohranitev narave med najpomembnejšimi nalogami planincev.

Planinsko društvo Kranj je s 1132 člani največje na Gorenjskem. Kot je povedal predsednik društva in PZS Franc Ekar, so prva pravila za Kranjsko podružnico Slovenskega planinskega društva na pobudo kranjskega župana Cirila Pirca napisali že 1894, vendar jih oblast ni odobrila, tako da so kranjsko podružnico ustanovili šele pet let kasneje. Med večjimi mejniki v delovanju PD Kranj je postavitev Prešernove koče na Stolu in prevzem Valvazorjevega doma nad Završnico v letu 1910, ki pa so ju med drugo svetovno vojno požgali. Leta 1946 so ustanovili PD Kranj, od leta 1949 do 1959 so gradili planinski dom na Kališču. V petdesetih letih so izpeljali velike investicije na Šmarjetni gori (hotel, cesta, vodovod …) in Krvavcu (obnova planinskega doma, hotel, tovorna žičnica, elektrovod, vodovod …), kar pa so v letu 1973 prenesli na kranjsko občino. Začetek vrhunskega kranjskega alpinizma sega v leto 1962, ko so preplezali montblanški greben Penterey, 13. maja 1979 pa Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot prva Kranjčana osvojila Mont Everest. Leta 1977 so zgradili koči na Ledinah in na Gospinci.