MEPI: šola življenja

Mednarodni program MEPI, ki mladim omogoča osebno rast in enkratna doživetja, že dobro desetletje poznamo tudi v Sloveniji. Med najbolj aktivnimi so na Tehniško šolskem centru Kranj, kjer so v okviru MEPI-ja letos pripravili odpravo na tropski otok Mauritius.

Med lanskim obiskom britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji je njen soprog, princ Filip, v družbi predsednika republike Danila Türka 26 slovenskim dijakom podelil zlata Mednarodna priznanja za mlade MEPI. Če ne prej je prav ob tej priložnosti širša javnost izvedela za ta zanimiv mednarodni mladinski program, ki je razširjen v več kot 120 državah po svetu, njegov ustanovitelj pa je bil leta 1956 ravno vojvoda Edinburški, medtem ko je predsednik Türk lani spomladi postal častni pokrovitelj programa MEPI v Sloveniji.

»V Sloveniji so bili prvi poskusi MEPI-ja že leta 1997 v Velenju, od leta 1999 se izvaja bolj resno, štiri leta kasneje pa je bil ustanovljen tudi nacionalni odbor oz. društvo MEPI. Od leta 2004 ga na Tehniško šolskem centru Kranj izvaja tudi društvo Domen,« je pojasnil profesor Robert Bertoncelj, eden od treh glavnih protagonistov programa MEPI na TŠC Kranj (poleg njega še Danica Volčanšek Černe in Branko Lojk). Na Gorenjskem MEPI izvajajo tudi na gimnaziji in vseh osnovnih šolah v Škofji Loki, na osnovnih šolah Orehek in Naklo ter Gimnaziji Kranj, Srednji gostinsko turistični šoli Radovljica in Gimnaziji Jesenice.

»Program MEPI je dodana vrednost k izobraževanju, saj mlade na podlagi neformalnega učenja in ustvarjalnega preživljanja prostega časa spodbuja k odkrivanju in graditvi lastne osebnosti. Sodelovanje v programu MEPI mladim omogoča enkratna doživetja, ki jih ne bodo nikoli pozabili. Tu ne gre za klasično šolo, učilnice, temveč za šolo življenja,« razmišlja Bertoncelj. Njegovo Društvo za razvoj športa in počitniških dejavnosti Domen je lani uspešno kandidiralo na javnem razpisu Mestne občine Kranj in pridobilo sedem tisoč evrov za širjenje programa MEPI.

Tri stopnje, štiri področja

Zasnova programa temelji na osebnem izzivu, razlaga Bertoncelj, njegov cilj pa je razvoj samopodobe in družbenega zavedanja mladega človeka z udeležbo na različnih interesnih področjih. Dostopen je vsem mladim od 14. do 25. leta, ne glede na fizične in umske sposobnosti, spol, versko ali politično prepričanje in druge osebne okoliščine. Mladi v njem sodelujejo prostovoljno, prav tako je vsak udeleženec programa popolnoma svoboden pri izbiri dostopnih možnosti znotraj štirih področij. Merilo za pridobitev priznanja je izboljšanje sposobnosti udeleženca na vsakem izbranem področju, doseženo z njegovo vztrajnostjo. Vsak napreduje po lastnih zmožnostih in tekmuje le sam s seboj, pri tem pa ga spremljata inštruktor in mentor.

Program je oblikovan tristopenjsko, pri čemer vsaka stopnja predstavlja določen izziv in osebno napredovanje. Višja stopnja od posameznika terja večjo zavzetost, predanost in trud. Bronasta stopnja za mlade, starejše od štirinajst let, zahteva najkrajši čas udeležbe za pridobitev priznanja, to je šest mesecev. Srebrna stopnja je za starejše od petnajst let, najkrajši čas udeležbe za pridobitev priznanja pa je dvanajst mesecev (ne da bi prej dosegel bronasto stopnjo). Zlata stopnja je za mlade nad 16 let, najkrajši čas udeležbe za pridobitev priznanja pa je 18 mesecev (ne da bi dosegel prejšnji stopnji).

Program MEPI sestavljajo štiri obvezna področja, s katerimi se morajo ukvarjati udeleženci: služenje oz. prostovoljno delo (pomoč starejšim, pomoč pri učenju ipd.), rekreativni šport, veščine (npr. kvačkanje, kuhanje, igranje glasbil …) in odprave. Slednje so za večino najbolj privlačne, saj morajo mladostniki v štiri- do sedemčlanski skupini preživeti neko avanturo, ki jo opravijo bodisi peš, s kolesi, s kajaki ali konji. »Za bronasto stopnjo je treba na ta način premagati vsaj 24 kilometrov, hoditi dva dni in v naravi preživeti najmanj eno noč, za srebrno stopnjo je pogoj vsaj 48 kilometrov v treh dneh in dveh nočeh v naravi, za zlato pa 80 kilometrov v štirih dneh in treh nočeh v naravi. Na odprave se mladi teoretično in praktično pripravljajo vse šolsko leto, saj je na njih vse prepuščeno njihovi lastni iznajdljivosti, znanju in spretnosti, saj jih mentorji oziroma inštruktorji spremljajo le na daljavo. Uspešno morajo načrtovati poti, preizkušajo se v orientaciji, prvi pomoči, kuhanju, postavljanju šotorov in podobno,« je razložil Bertoncelj.

»Prav odprave, potovanja in sklepanja novih poznanstev so bili zame največji motiv, da sem se pred tremi leti vključil v program MEPI,« se strinja tudi 21-letni študent elektrotehnike Gašper Tušek iz Selc, ki je v tem času že pridobil zlato priznanje MEPI, zato je zdaj že t. i. zlatnik. V skupino »zlatnikov« (Gold Award Holders) se lahko vključijo vsi, ki imajo že zaključeno zlato stopnjo in bi radi še naprej ostali aktivni v MEPI-ju kot podpora pri odpravah, inštruktorji ali mentorji.

Letos odprava na Mauritius

Društvo Domen je med redkimi v Sloveniji, ki v okviru programa MEPI izvaja mednarodne odprave. Nazadnje, maja letos, so bili na Mauritiusu, čudovitem tropskem otoku približno 1800 kilometrov od vzhodne obale Afrike, obdanem s približno 330 kilometri rajskih peščenih plaž. Znan je tudi po enem največjih koralnih grebenov na svetu, kjer živi prek tisoč vrst rib, in plantažah sladkornega trsa, kar je poleg turizma za domačine glavni vir zaslužka.

»Na Mauritius, nekdanjo britansko kolonijo, kjer je program MEPI zelo razširjen, je za dvanajst dni odpotovalo sedemnajst dijakov, med njimi tudi eno dekle, z njimi pa še trije zlatniki, štirje mentorji in inštruktorji. Skupaj z domačimi udeleženci programa so se razdelili v tri skupine, ki so morale v štirih dneh in treh nočeh premagati 80-kilometrsko razdaljo. Začeli so ob obali, nato so se pomaknili v notranjost. Trasa sicer ni bila zahtevna, a pot je bila zaradi neskončnih plantaž sladkornega trsa precej nepregledna in enolična. Poleg tega je precej deževalo, a tamkajšnji dež je na nas vplival kot topel tuš,« se spominja Gašper. Bazni center so jim domačini pripravili v nekem centru za mlade in šport, po opravljeni odpravi je slovenska delegacija obiskala tudi tamkajšnjega ministra za šport, mednarodno poletno šolo, en dan pa so namenili obisku družin domačinov, s katerimi so bili na odpravi, in se tako seznanili z njihovimi običaji, kulturo in (indijsko) hrano. »Pripravili smo tudi slovenski dan, na katerem smo domačinom predstavili Slovenijo, ter seveda naše jedi. Spekli smo jim potico, skuhali golaž, narezali bohinjski sir …«

»Odprava na Mauritius je bilo neverjetno doživetje za vse udeležence, nekateri dijaki so od navdušenja ob slovesu kar jokali. Otok so spoznali na pristen način, v neposrednem stiku z domačini, kar je povsem drugače kot potovanje s turistično agencijo,« je prepričan Bertoncelj, ki že snuje nove mednarodne odprave. Morda že prihodnje leto naj bi tako v Sloveniji gostili odpravo z Mauritiusa, potem pa bi se radi odpravili v Rusijo, Indijo in na Sejšele. Več o kranjski odpravi na Mauritiusu lahko prek fotografij, videoposnetkov in zapisov izveste na mepi.info/mauritius.